Mož, ki je ujel Cheja

Lani je umrl mož, ki je v Boliviji leta 1967 dejansko ustrelil legendarnega kubanskega revolucionarja Ernesta Guevaro, bolj znanega po partizanskem imenu Che, v soboto pa še general Gary Prado Salmón, ki je vodil operacijo, v kateri so Cheja ujeli in kmalu zatem likvidirali. V nasprotju s strelcem, podčastnikom Mariom Teránom je imel general bolj pestro življenje. Prvi se je do smrti skrival pod lažnim imenom, Salmón pa je postal po akciji bolivijski nacionalni junak.

Che je po letu 1959, ko je bil eden od najpomembnejših mož kubanske revolucije pod vodstvom Fidela Castra, na rdečem otoku opravljal več pomembnih funkcij. A nepopravljivi idealist in avanturist, po izobrazbi zdravnik, se je običajnega, čeprav udobnega življenja kmalu naveličal. Odločil se je, da bo plamen komunizma ponesel tudi v druge dele sveta. Najprej je leta 1965 neuspešno poskušal v Kongu, saj je bil prepričan, da so afriške države najšibkejši člen, kjer lahko poči veriga, s katero je imperializem vklenil svet.

Po neuspehu je leta 1966 odpotoval v Bolivijo, ker je kljub debaklu v Kongu še vedno menil, da lahko majhna skupina predanih komunističnih gverilcev na podeželju držav v tretjem svetu zaneti revolucijo. Predvsem v diktaturi, kakršna je bila Bolivija. A se je oblast v tej južnoameriški državi izkazala za bolj trdoživo, kot je domneval Che.

Njena vojska je v operaciji s podporo ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia) pod vodstvom generala Salmóna v gorski vasici La Higuera ujela Guevaro. Čeprav so mu najprej hoteli soditi, svojega zapriseženega sovražnika pa je hotela zasliševati tudi Cia, so se dva dni po prijetju, 9. oktobra 1967, odločili, da ga je bolj varno likvidirati brez sojenja. Njegove posmrtne ostanke so našli šele v drugi polovici 90. let, jih vrnili na Kubo in z vsem državnim pompom leta 1997 pokopali.

Legendarnega revolucionarja Cheja Guevaro so brez sojenja likvidirali v odmaknjeni vasici La Higuera v bolivijskih gorah leta 1967. FOTO: René Cadima/Reuters

Bolivijska hunta, ki je v več obdobjih in različicah vladala državi v letih od 1964 do 1982, je vodjo operacije Salmóna naredila za nacionalnega junaka. Tudi sam si je leta 1967 s knjigo Kako sem ujel Cheja postavil spomenik. Od leta 1981, ko ga je v hrbtenico po nesreči zadela krogla, je bil general na invalidskem vozičku. Njegov sin je povedal, da oče ni menil, da je to, da je prijel Cheja, najpomembnejši dogodek v njegovem življenju. Menda je bil bolj ponosen, da je prispeval k preobrazbi bolivijske vojske v demokratično institucijo, ki spoštuje ustavo in zakone.