Mira, prosim, oprosti!

Žalostno, toda resnično! Te besede je v zadnjih dneh velikokrat slišati ob ­imenu nedavno umrle igralke Mire ­Furlan. Zgodba je res žalostna, vendar, pa naj se sliši še tako nenavadno, za Hrvaško nič nenavadnega. Mira Furlan namreč ni edina, ki so ji na Hrvaškem obrnili hrbet zgolj zato, ker se ni strinjala s političnimi idejami ­aktualnih oblasti.

Mira Furlan je bila intelektualka, ki si je vedno upala izraziti kritični pogled na norosti, ki so se na območju nekdanje skupne države dogajale v devetdesetih letih. Vedela je, da sta nacionalizem in sovraštvo, ki ga ta vzbuja, pogubna za ljudi. V pogovoru za beograjski tednik NIN je o tem dejala: »Oblastniki poskušajo prepričati podanike, da nimajo druge izbire razen predpisanega. Kaj pa, če jo v resnici imajo? Kaj, če je kljub vsemu mogoče izbrati drugače od tistega, kar želi oblast?«

Miri Furlan so na Hrvaškem v začetku devetdesetih obrnili hrbet, menda ji niso odpustili, da je leta 1991, ko je Jugoslavija že pokala po šivih, sodelovala na festivalu Bitef v Beogradu.

Medijski linč

Zaradi javno izraženega stališča, da umet­nost ne bi smela služiti političnim ali nacionalnim idejam, je bila v domovini tarča medijske gonje, izgubila je službo v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK). Začel se je medijski linč, hrvaški tednik Globus jo je takrat napadel in tekst naslovil s Težko življenje lahke ženske. Igralka je zapustila Hrvaško, o njej pa dejala: »Oni so odločili, da moram molčati, narediti korak nazaj, umreti, se pritajiti; oni so mi odvzeli pravico do dela tako, kot sem mislila, da moram. Oni so mi preprečili in mi prepovedali, da se vrnem domov, v svoje mesto, se vrnem v svoje gledališče in odigram svoje vloge.«

Te dni so se oglasili iz Hrvaškega narodnega gledališča in sestavili spominski zapis o Miri Furlan. Po objavi, ki je dodobra razburkala tamkajšnjo kulturno sceno (in odprla premalo zaceljene rane licemerja, ki še zdaleč ni zamrlo, kot je za Delo povedal eden od hrvaških igralcev), se je oglasil tudi Ivica Buljan, hrvaški režiser, umetniški vodja HNK in ljubljanskega Mini teatra. »Mira, prosim, oprosti!« je zapisal in utišal nekatere hrvaške gromoglasneže, nekatere pa še bolj spodbudil k obtožbam.

Šerbedžija persona non grata

Mira Furlan ni edina pobegnila pred nacionalizmom Hrvaške v devetdesetih letih. Tudi Rade Šerbedžija, ki ne skriva, da je srbskega rodu, je poln jeze pobegnil v Slovenijo, dobil državljanstvo, nato pa odšel na razne konce in kraje po svetu. In uspel. Ko se je vrnil na Hrvaško, je bil deležen ostrih puščic.

Pisalo se je leto 2014, ko je štab za obrambo hrvaškega Vukovarja, v katerem je hrvaški nacionalizem pravzaprav doma, zagrozil Šerbedžiji, ko se je pojavila informacija, da bo s hollywoodsko prijateljico Angelino Jolie obiskal Vukovar. Pojavile so se trditve, da je Šerbedžija »hinavec«,­ ki namerava priti v Vukovar »skrit pod krilom Angeline Jolie«. »Kljub molku o zločinih srbsko-četniške agresije si želi umiti obraz za podobo svetovne humanitarke,«­ so zapisali. Niso pa edini zahtevali od oblasti, naj Šerbedžiji na Hrvaškem prilepijo naziv persone non grate. Na srečo so zahteve naletele na gluha ušesa.