Nezadovoljni kustosi v Vatikanskih muzejih

V Vatikanskih muzejih se te dni dogaja manjši upor, o katerem je prvi poročal italijanski časnik Corriere della sera. Zaradi nezadovoljstva z delovnimi pogoji se je povezalo devetinštirideset zaposlenih, večinoma kustosov, in sprožilo pravni spor proti vatikanskemu »governatoratu«, administrativnemu telesu, ki upravlja mestno državo Vatikan. Če ne bodo dosegli dogovora, se lahko zgodi celo, da se bo moral Sveti sedež in z njim posredno papež Frančišek zagovarjati pred sodiščem.

Ogorčeni zaposleni – vsi so italijanski državljani in imajo za seboj dolg delovni staž v muzejih – trdijo, da so delovni pogoji tako slabi, da uničujejo dostojanstvo in zdravje vsakega od njih. Trdijo celo, da administracija papeža Frančiščka z njimi ravna kot z blagom. Za nadurno delo v muzejih, ki sodijo med najbolj obiskane na svetu, so plačani po minimalni urni postavki, pogoji glede varnosti in zdravja pa so nezadostni. Nepravična se jim zdi tudi zahteva, naj vrnejo del plač, ki so jim bile izplačane v času covida, ko so bili muzeji zaprti. Sporna se jim zdi tudi odločba, povezana z bolniško odsotnostjo. V 24 urah po prijavi bolniške odsotnosti mora zaposlenega obiskati vatikanski zdravnik. Če delavca ni doma, ga čaka disciplinski ukrep, pa četudi se je v tem času odpravil k svojemu osebnemu zdravniku.

Sindikati v Vatikanu niso dovoljeni, zaposleni pa so si dolgo vsak zase prizadevali za izboljšanje razmer, a so bili vsi njihovi poskusi zaman. Zdaj jih zastopa odvetnica Laura Sgrò, ki tudi sama meni, da je njihova poteza precej ekstremna. A po več letih razpravljanja se je zdaj prvič zgodilo, da so se ljudje med seboj povezali. Prepričana je, da se bo tej skupini pridružilo še več zaposlenih. Tiskovni predstavnik Vatikana se za zdaj še ni odzval.

Vatikanski muzeji sodijo poleg Britanskega muzeja v Londonu in pariškega Louvra med najbolj oblegane na svetu. V njih je zaposlenih skoraj 700 ljudi, lani so v njih našteli skoraj sedem milijonov obiskovalcev. Izjemno obsežen kompleks sestavlja kar 54 galerij, vrhunec pa za večino obiskovalcev predstavlja Michelangelova Sikstinska kapela. Prav muzeji prispevajo v vatikansko blagajno največji delež prihodkov.