Kot Anna Frank in Rolling Stonesi

V zadnjem obdobju pogosto slišimo, da moramo monotonost samoizolacije razbiti z nepričakovanim ter s tem razveseliti sebe in ljudi okoli nas. Predvsem slednje je konec prejšnjega tedna zopet uspelo ameriškemu kantavtorju ter Pulitzerjevemu in Nobelovemu nagrajencu Bobu Dylanu, ki je svoje oboževalce presenetil, potem ko je na družbenih omrežjih nenapovedano objavil posnetek nove pesmi I Contain Multitudes. V njej drugega za drugim niza bol ali manj znane citate, predvsem pa se primerja z vsemi osebnostmi, ki jih omenja: od Anne Frank, Indiane Jonesa do Rolling Stonesov, Williama Blaka in Edgarja Allena Poeja.

»Pot bom pustil odprto, pot v mojih mislih. Prepričal se bom, da za sabo nisem pustil ljubezni. Igral bom Beethovnove sonate in Chopinove preludije,« 78-letni glasbenik poje v zadnji kitici te štiri minute in 38 sekund dolge pesmi.



Prejšnja, ki jo je prav tako nenapovedano izdal pred mesecem dni in s tem končal osemletni ustvarjalni post, je dolga skoraj sedemnajst minut in govori o atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Pesem Murder Most Foul je s tem najdaljša v Dylanovem bogatem opusu.

Preden se je preizkusil v nekaterih drugih žanrih in s tem razburil del svojih oboževalcev, nato pa se za 32 let odpravil t. i. Neskončno turnejo, ki jo je moral zaradi izbruha novega koronavirusa prekiniti, je Robert Allen Zimmerman, kot je njegovo rojstno ime, kot folk pevec zaslovel v začetku šestdesetih let minulega stoletja s pesmimi, kot sta Blowin' in the Wind in The Times They Are a-Changin'. To obdobje namerava v kratkem ekranizirati režiser James Mangold, Dylana pa naj bi upodobil eden največjih filmskih zvezdnikov nove generacije Timothée Chalamet.