Jacindamanija se nadaljuje

»Pisala sem o stvareh, ki jih nisem še nikoli delila z javnostjo. Poskušala sem opisati tudi, kakšen je občutek, ko vodiš, še posebej, če si presenečen, da si se znašel na mestu voditelja,« o svoji knjigi spominov, ki bo izšla junija, pravi 44-letna nekdanja novozelandska premierka Jacinda Ardern.

Le šest tednov pred volitvami je leta 2017 nepričakovano postala voditeljica laburistične stranke in vs so pričakovali, da bo volitve izgubila, toda na valu priljubljenosti, ki so jo mediji poimenovali kar Jacindamanija, je stranko popeljala do volilne zmage. Pri 37 letih je postala najmlajša svetovna voditeljica, v zgodovino pa se je zapisala tudi kot druga ženska v zgodovini, ki je rodila otroka v času svojega mandata. Tega so sicer zaznamovale številne domače in mednarodne krize, od strelskega napada v mošeji v Christchurchu, v katerem je bilo ubitih 51 ljudi, do epidemije novega koronavirusa, med katero je poudarjala pomen empatije, človečnosti in prijaznosti, državljane pa je z domačega kavča nagovarjala kar v trenirki.

Vse to bo zdaj opisala v zelo osebnih spominih, ki jih je naslovila A Different Kind of Power (Druga vrsta moči), v njih pa opisuje svojo vero v moč empatičnega vodenja. Pri založbi Crown, ki bo spomine izdala, obljubljajo zgodbo »o mormonski deklici, ki jo je zaznamovalo pomanjkanje samozavesti, a je oblikovala politično zgodovino in spremenila naš pogled na to, kakšen mora biti svetovni voditelj«. Jacinda Ardern je o prihajajoči knjigi dejala: »Upam, da bodo v njej našli nekaj zase vsi tisti, ki so kdaj dvomili vase. Povedati želim, zakaj verjamem v empatične voditelje in v to, da prijaznost ni le nekaj, o čemer pripovedujemo otrokom, ampak ima svoj prostor tudi v politiki, še posebej v teh časih.«

Jacinda Ardern je veljala za globalno ikono levice, doma pa se je soočala s čedalje več težavami. Očitali so ji, da se ne odziva na nepremičninsko krizo, da se ni zadostno spopadla s podnebno krizo, pa tudi, da je sprejela prestroge ukrepe v času pandemje. Skupina nasilnih proticepilskih protestnikov je takrat redno protestirala pred parlamentom.

Januarja 2023 je šokirala sodržavljane, ko je napovedala svoj odstop z besedami, da »v tanku ni več dovolj goriva«, dolgoletnemu življenjskemu sopotniku pa je pred kamerami dahnila: »Clarke, zdaj se končno lahko poročiva.«

Odkar se je umaknila iz politike, je štipendistka univerze Harvard, nadaljuje s svojim projektom Christchurch Call za boj proti spletnemu ekstremizmu, pridružila pa se je tudi odboru nagrad Earthshot britanskega princa Williama.

Januarja lani si je končno vzela čas tudi za sprehod do oltarja. Z 48-letnim televizijskim voditeljem Clarkom Gayyfordom, ki je najbolj znan po vodenju ribiških oddaj, na prvi zmenek pa jo je povabil na ribolov, bi se morala poročiti že leta 2022, a jima je načrte prekrižala pandemija. Po več kot štirih letih zaroke sta si zaobljube izmenjala v vinogradu v zalivu Hawkes Bay.