Idilična angleška pokrajina in umor

Richard Osman je bil priljubljeni angleški televizijski voditelj, potem pa je začel pisati kriminalke. Idejo je dobil, ko je nekoč obiskal sorodnico, ki živi v elegantni upokojenski skupnosti z imenom Sončni gaj na angleškem podeželju. Ko sta sprehajala po tamkajšnjem vrtu je opazil, da njegov telefon nima signala in to se mu je zdelo tako skrivnostno, da je pomislil: »Ha, tole je idealen kraj za umor.« In tako je nastala kriminalka Četrtkov klub za umore, ki je bila tako uspešna, da je takoj začel pisati nadaljevanja: Zlu za petami, Strel v prazno, Mož, ki je umrl dvakrat, ki jih imamo prevedene tudi v slovenščino.

To so zgodbe o zabavni četverici sedemdeset in osemdeset­letnikov – Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron, ki se enkrat na teden sestajajo in razvozlavajo nerešene umore. Srkajo vino in klepetajo o starih primerih, potem pa jim nekega dne usoda pošlje pravi umor, ki ga morajo razrešiti.

Njegova najnovejša kriminalka We Solve Murders, je bila lani najbolj prodajana knjiga v Veliki Britaniji. Tokrat v njej nastopajo drugi junaki – tast in snaha Steve in Amy Wheeler. »Rodil se je novi detektivski duo,« je ponosno oznanil pisatelj.

Ljubitelje Četrtkovega kluba za umore pa je že potolažil, saj je oznanil, da bo letos izšla spet nova knjiga iz priljubljene serije.

Njegova največja inspiracija je seveda Agatha Christie, kar postane jasno takoj, ko začnemo brati te knjige – v njih je veliko idiličnega angleškega podeželja, angleških navad in seveda zapleten umor ter moder detektiv oziroma detektivi. »Rad se spogledujem s klasičnimi kriminalkami,« pove Osman. »Zakaj bi spreminjal popolno literarno obliko.« Štiriinpetdesetletniku se včasih zdi, da ima dve življenji – eno kot televizijski voditelj in eno kot pisatelj. In kako je sploh začel pisati? Ko je dobil idejo, ga je ta začela preganjati. »Ampak dovolj je bilo, da sem prebral katerega od sijajnih romanov Kate Atkinson ali Iana Rankina, da mi je uplahnil pogum. Ne bi znal napisati česa takega.« In vendar mu je pisanje teklo neverjetno gladko. Prva knjiga je nastala tako, da je vsak dan pisal dve uri in nikoli ni popravljal tistega, kar je napisal prejšnji dan. Prav tako se ni veliko ubadal s pisateljskim slogom – oblikoval ga je sproti. Čez leto in pol je imel 90.000 besed – roman.

Ima dva odrasla otroka iz prvega zakona, ko je pisal roman, je bil skupaj z jazz pevko Sumudu Jayatilaka, ki ji je v knjigi napisal zahvalo, a sta se pozneje razšla. Vesel je, da je knjiga tako uspešna, a mu je jasno, da je to tudi zato, ker je znana televizijska osebnost. Njegov predujem je bil odličen – več kot milijon evrov, očitno so bili tudi njegovi založniki dalekovidni, doslej je namreč prodal že več kot deset milijonov knjig in je stalni gost na svetovnih lestvicah najbolj branih knjig.