Glasba, ob kateri je zaplesal Joker

Ob njeni glasbi se je Joaquin Phoenix v Jokerju zazibal v ubijalski ples, po zaslugi njene melodije nadaljevanka Černobil še bolj intenzivno izžareva srhljivost razmer. Nič nenavadnega torej, da o 37-letni islandski skladateljici in violončelistki Hildur Guðnadóttir govorijo kot o favoritinji za oskarja, je zapisal Guardian. Prav tako je jasno, kaj je v njeni glasbi pritegnilo režiserja Jokerja Todda Phillipsa, da jo je povabil k sodelovanju.

Njena glasba je elegična in skrivnostna, temačna in srce parajoča, prav takšna, da ustreza glavnemu junaku Arthurju Flecku. Ko ji je režiser že mesece pred snemanjem poslal scenarij, jo je ta zadel naravnost v srce. »Z Arthurjem sem globoko sočustvovala.«
 

Utelešenje glasbe

Ko je nekaj časa sedela ob violončelu, je iz njega izvlekla melodijo, ki jo je zabolela, kar jo je utrdilo v prepričanju, da je prava. To se je potrdilo tudi pred snemanjem; ko jo je zaslišal glavni igralec Joaquin Phoenix, je kar sam od sebe zaplesal. »Bilo je kakor čarovnija,« je opisala, »povsem nerealno je bilo videti fizično utelešenje glasbe.«



Hildur Guðnadóttir je v resnici pravo nasprotje te glasbe: dobrovoljna in hihitajoča se, obkrožena z igračami svojega sina, ob katerih je postavljena nagrada emmy, ki jo je dobila za Černobil. Mednarodno prepoznavnost ji je prinesla glasba za film Sicario (2018), z Jokerjem je že dobila nagrado na beneškem festivalu, je pa tudi kandidatka za zlati globus.

Kot čelistka je prvi solistični album izdala leta 2006. Čeprav je njena glasbena izobrazba klasična, je že takoj nakazala, da zanjo »prava smer« ne obstaja. Sodelovala je pri številnih zasedbah (samostojno je leta 2015 nastopila tudi v Ljubljani), a največ vrat ji je odprl film. Uspeh zanjo pomeni predvsem to, da si lahko vzame nekaj časa zase in ustvarja tisto, kar jo v resnici vznemirja.