David Hockney pripravlja svojo največjo retrospektivo doslej

Pri 87 letih je David Hockney najbolj čaščeni starosta britanskega slikarstva. Ostaja aktiven in letošnja sezona bo v njegovo biografijo prinesla dodaten superlativ. V pariški Fundaciji Louis Vuitton bo na ogled njegova doslej največja retrospektiva, ki bo ob mojstrovinah iz let poparta prinesla mnoge še nerazstavljene slike.

Tako tiste, ki so nastale pred desetletji, kot nove. Že naslov David Hockney 25 napoveduje, da bo poudarek na zadnjih 25 letih, na 21. stoletju.

»Razstava mi ogromno pomeni, saj je največja, kar sem jih kdaj imel – enajst sob v Fundaciji Louis Vuitton. Tudi nekaj ​​zadnjih slik, ki jih še ustvarjam, bo vključenih vanjo. Mislim, da bo zelo dobra,« jo je napovedal sam. Razstava v »steklenem oblaku«, kot označujejo zgradbo fundacije z znamenitim podpisom arhitekta Franka Gehryja, bo zanesljivo eden od magnetov letošnje pariške kulturne ponudbe, na ogled bo od 9. aprila do 1. septembra.

Zavzel bo celotno Fundacijo Louis Vuitton

Hockneyju je bila ob snovanju na voljo celotna zgradba, v izboru bo kar okoli 400 njegovih del od leta 1955 dalje. Vključno z ikonično sliko Večji pljusk­ iz leta 1967, ki je že desetletja v zbirki Tate Britain, in Portretom umetnika (Bazen s figurama) iz leta 1972, katerega prodaja pri avkcijski hiši Christie's leta 2018 je slikarja za nekaj časa postavila na vrh lestvice najdražjih še živih umetnikov na svetu. Segla je do 90,3 milijona ameriških dolarjev, kar je, preračunano z inflacijo, danes okoli 110 milijonov dolarjev oziroma okoli 105 milijonov evrov.

V izboru bodo tudi ogromna dela, med temi slika Večja drevesa pri Warterju iz leta 2007, ki jo je ustvaril na 50 platnih in je prav tako iz zbirke Tate Britain. Z dvanajstimi metri dolžine je njegovo najobsežnejše delo. Prikazuje naravo v njegovem rojstnem Yorkshiru, in sicer gorske javorje tik pred nastopom pomladi.

Med najnovejšimi, doslej še nikoli razstavljenimi deli, ​so v Guardianu opozorili na sliko Manj je znano, kot si ljudje mislijo, za katero je dobil navdih pri britanskem posebnežu izpred dveh stoletij Williamu Blaku, prek njega pa pri Danteju. Konkretno pri Blakovem akvarelu iz Božanske komedije z motivom Dante in Virgil prihajata k angelu, ki čuva vhod v vice. »To je pomemben trenutek v Dantejevem samoodkrivanju. Zanimivo je, da je Hockney izbral prav to. Njegova slika je zelo impresivna, morda namiguje na potovanje samoodkrivanja,« o sliki, ki odpira vrata v slikarjeva najnovejša razmišljanja, meni njegov poznavalec David Bindman.

Hockney je razstavo zasnoval v sodelovanju s partnerjem Jean-Pierrom Gonçalvesom de Limo, sicer glasbenikom in fotografom. »Še vedno lahko hodim naokrog. Lahko pridem do avta. Ne morem hoditi dlje, a še vedno lahko greva, kamor želiva,« je povedal v pogovoru za Independent, tedaj v družbi partnerja in cigarete camel. »Še vedno imam roke, oči in srce. To je vse, kar potrebuješ. Ne potrebuješ nog. Vedno prebiram osmrt­nice o ljudeh, ki so bili mlajši od mene.«