Charlie Hebdo je neuničljiv

Deset let po grozljivem terorističnem napadu, ki je zdesetkal uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo in podžgal razprave o mejah svobode govora, se njegovi sodelavci s posebno izdajo poklanjajo preminulim kolegom. Ta ponedeljek, 6. januarja, so predstavili posebno številko s pomenljivim naslovom: Neuničljiv. Na rumenem ozadju 32-stranske zgodovinske izdaje je upodobljen nasmejani bralec tega časnika, posajen na cev avtomatskega orožja. Posebna številka bo naprodaj v torek, ko se bosta spominskih slovesnosti ob dogodku, ki je pretresel Francijo in svet, udeležila francoski predsednik Emmanuel Macron in pariška županja Anne Hidalgo.

Satirični časnik je s svojimi objavami pogosto dvigoval prah in provociral javno mnenje. Leta 2006 je v posebni številki ponatisnil vseh dvanajst risb danskega časnika Jyllands Posten, tudi najbolj sporno karikaturo, ki prikazuje preroka s turbanom v obliki bombe in gorečo zažigalno vrvico. Na tisti naslovnici, ki jo je zrisal hišni karikaturist Cabu, si je Mohamed zakrival obraz in vzdihoval, da je »težko, kadar te ljubijo tepci«.

Njegovi uredniki, karikaturisti in novinarji so bili nemalokrat tarča groženj in celo fizičnih napadov, a 7. januarja 2015 se je kljub strogemu policijskemu varovanju na uredništvu zgodil nepredstavljivi pokol. V terorističnem napadu, ki sta ga zakrivila pripadnika Al Kaide, brata Kouachi, je pod streli iz avtomatskega orožja na sedežu uredništva in na ulici umrlo 12 ljudi. Glavna tarča je bil 47-letni urednik Stéphane »Charb« Charbonnier, ki je imel policijsko varovanje. Nekoč, ki so mu že grozili, je izjavil, da raje umre stoje kot živi na kolenih, in da je edina stvar, ki ogroža tisk, samocenzura. Med žrtvami je bil tudi 76-letni Jean »Cabu« Cabut, eden najbolj uglednih francoskih karikaturistov in dolga leta Charliejev vodilni risar, pa najstarejši član uredništva, 80-letni Georges Wolinski, ki je veljal za poosebljenje svobode tiska.

Charlie Hebdo tudi danes vztraja pri svojih načelih in med pripravo posebne številke so pozvali karikaturiste, naj predstavijo »najbolj smešne in zlobne« upodobitve boga. »Drži, lahko se smejimo na račun boga, sploh če dejansko obstaja,« sporoča naslov, pod katerim je zbranih 40 najboljših zamisli od 350 prispelih.

Francoska javnost se je pred desetletjem odzvala enotno. V imenu svobode izražanja je nastalo geslo Je suis, Charlie, Jaz sem Charlie in nekaj dni po tragediji se je na ulicah Pariza v znamenje solidarnosti zbralo več kot milijon ljudi. Protestirali so tudi v drugih evropskih mestih, tedanjemu predsedniku Francije Françoisu Hollandu pa je podporo izkazalo okoli 50 voditeljev držav.