Cena molka je nesprejemljiva

Za nasprotnike ruskega predsednika že dolgo, še posebno pa od februarja, ko se je začel odkriti napad te države na Ukrajino, velja, da so v tujini, zaporu ali mrtvi. Eden od bolj znanih, ki ni pobegnil v tujino in (še) ni mrtev, je novinar in politični aktivist Vladimir Kara-Murza. Čeprav je star le 41 let, ima za seboj izjemno pestro pot. Ta je trenutno prekinjena, saj je od aprila zaradi obtožbe o izdaji rešetkami. Ker so mu od takrat prilepili še nekaj obtožb, bi ga lahko v najslabšem primeru obsodili na 24 let zapora. Izza rešetk, iz zapora z evfemističnim imenom center za pridržanje številka 5, redno komunicira z vzhodnoevropsko dopisnico britanske javne radiotelevizije BBC Saro Rainsford.

V enem od zadnjih pisem ji je Kara-Murza napisal, da svojega delovanja ne obžaluje, saj je prepričan, da je »cena molka [glede režima predsednika Vladimirja Putina] nesprejemljiva«. Je pa tudi cena delovanja zelo visoka. Aktivist se že od aprila ni mogel pogovoriti niti s svojo ženo Evgenijo, razen enega klica, v katerem je imel samo toliko časa, da ji je rekel, naj ne bo v skrbeh. Žena se danes samo grenko nasmeji ob teh besedah, čeprav je navajena, da Kara-Murza nikakor ni idealen ali samo običajen družinski človek. V preteklosti ga je namreč leta 2015 in 2017 prizadela skrivnostna bolezen, zaradi katere je padel v komo. Podatkov o tem, da je res šlo za bolezen in za kakšno ni, zato je razširjeno mnenje, da je bil Kara-Murza eden od kar precejšnjega števila žrtev Putinovih zastrupljevalcev. Vse žrtve niso imeli te sreče, da bi preživele.

Ruski novinar je iz nekoč aristokratske družine tatarskega porekla (njegov priimek pomeni črni gospod), ki se je v 15. stoletju preselila v Moskvo in pokristjanila. Študiral je v tujini in diplomiral ter magistriral iz zgodovine na ugledni britanski univerzi Cambridge. Najprej je bil dopisnik več ruskih medijev iz Velike Britanije, potem dopisnik britanskega BBC iz Washingtona, od leta 2004 do 2012, ko so ga odpustili, pa je bil vodja dopisništva ruske zasebne televizijske mreže RTVi v Washiungtonu; ta v Rusiji ne oddaja, njen program je namenjen ruskim izseljenskim skupnostim, predvsem v Izraelu, Nemčiji in ZDA.

Glasen kritik Putinova režima je Kara-Murza praktično že od njegove vzpostavitve leta 2000. Takrat je bil tudi svetovalec opozicijskega voditelja v spodnjem domu ruskega parlamenta dumi Borisa Nemceva. Tega so februarja 2015 s štirimi streli v hrbet likvidirali na mostu sredi Moskve; za zločin so obsodili štiri Čečene, menda plačane morilce, naročnika pa niso nikoli odkrili. 

Kara-Murza je tudi koordinator fundacije Odprta Rusija nekdaj najbogatejšega Rusa, oligarha in pozneje kritika Putina Mihaila Hodorkovskega. Ta je bil v letih od 2003 do 2014 politični zapornik, od takrat pa živi v tujini. Zaradi varnosti v tujini, v ZDA, z njunimi tremi otroci živi tudi žena Kara-Murze Jevgenija. »Mislim, da ne bi imel pravice nadaljevati svojih političnih aktivnosti in pozivati ljudi, naj delujejo, če bi sedel kje na varnem,« je v enem od pisem Sari Rainsford novinar in aktivist pojasnil, zakaj kljub vedno večji nevarnosti zadnja leta vztraja v domovini.

Odvetnik Vladimirja Kara-Murze Vadim Prohorov (na fotografiji levo) ima s svojo stranko in prijateljem veliko dela. FOTO: Branko Soban

S pogumnim delovanjem si je Kara-Murza pridobil tudi veliko iskrenih občudovalcev. Nenavadno čast mu je izkazal umirajoči ameriški senator John McCain, ko ga je leta 2018 osebno prosil, da je bil eden od pogrebcev, ki so nosili njegovo krsto v washingtonski episkopalni nacionalni katedrali. Letos spomladi pa je od Sveta Evrope dobil nagrado Václava Havla za boj za človekove pravice in civilnodružbeno delovanje.