Pred petdesetimi leti izšla Carrie in spremenila literarni žanr grozljivk

Na današnji dan pred petdesetimi leti je izšla knjiga, ki je za vedno spremenila literarni žanr grozljivk in življenje njenega avtorja. Ko je Stephen King, danes eden najbolje prodajanih romanopiscev in kralj omenjenega žanra, leta 1974 napisal Carrie, je bil star šestindvajset let.

Navdih za zgodbo o osamljeni najstnici, ki se s pomočjo telekineze za ustrahovanje in nasilno vedenje maščuje vsem okoli sebe, je prišel postopoma. Prizor, v katerem dekle dobi menstruacijo med prhanjem z vrstnicami, si je zamislil med delom v pralnici, ko se je spominjal čiščenja kabin za prhanje v neki šoli, kjer je pred tem opravljal počitniško delo. O telekinezi, zmožnosti premikanja predmetov brez fizičnega stika z njimi, je pozneje bral v reviji Life. To nadnaravno sposobnost naj bi imela zlasti dekleta v puberteti. V lik Carrie White pa sta se zlili dve že pokojni, ki ju je nekoč poznal, Tina White in Sandra Irving, je pojasnil v nekem zapisu.

Igralka Sissy Spacek s soprogom, filmskim producentom Jackom Fiskom, na letošnji podelitvi oskarjev FOTO: Mario Anzuoni/Reuters

Delo, katerega avtorske pravice so bile prodane za 400.000 dolarjev, je bilo doslej prodano v več milijonih izvodov. Dve leti po izidu je na filmskem platnu zaživela filmska adaptacija v režiji Briana De Palme. Glavno vlogo je odigrala takrat sedemindvajsetletna Sissy Spacek. V njenem portretu izpred dveh let je Guardianov novinar Simon Hattenstone zapisal: »Sissy je edinstvena. Likom, ki jih je odigrala v svojih začetkih, je kljub njihovi srhljivosti vdihnila nenavadno nedolžnost. Carrie morda slovi po grozljivosti, a sijoča čistost, ki jo je vnesla v vlogo, je nepozabna. Sissy igra Carrie s skoraj religiozno zamaknjenostjo. Ko ji sošolec Tommy prebere pesem, pri kateri se pretvarja, da jo je sam napisal, Carrie zasanjano zatrdi, da je prelepa. V toliko drugih njenih filmih se Sissyjini liki čudijo lepoti življenja.«

Igralki, ki ji je Carrie prinesla nominacijo za oskarja, še današnji najstniki kažejo tatuje s podobo lika, s katerim je zaslovela: »Kdo bi si mislil, da bo Carrie celo kakih sto let pozneje še vedno tu? Vsaka generacija mladih bi si jo morala ogledati. Toliko mladih v šoli izkuša nasilje in nerazumevanje. Stephen King je zadel žebljico na glavico. Gre za univerzalno zgodbo.«

Podobno je zdaj povedala za New York Times, kjer so nekaj vidnih posameznikov ob petdeseti obletnici izida romana vprašali za mnenje o Kingovih knjigah. Canterburyjskega nadškofa Justina Welbyja se je najbolj dotaknila Zelena milja, »knjiga o tragediji in krivici z dovolj žarka upanja, da vzbudi željo po boljšem življenju«. Tom Hanks, ki je zaigral v njeni ekranizaciji, je navedel Obstati; pisatelj George R. R. Martin pa je tako zvest bralec Stephena Kinga, da je prebral skoraj vsa njegova dela. Vsak nov izid si zagotovi takoj, ko zanj izve, takoj ko ga odpre, pa ga bere noč in dan, dokler se ne prebije do konca. Malo je pisateljev, ki znajo tako pisati, je še dejal avtor zbirke fantazijskih uspešnic Pesem ledu in ognja.