Burna debata o lososih

Ribogojnice dveh velikih podjetij, ki obratujeta tik ob islandski obali, predstavljata veliko nevarnost za divje losose v naravi, pravijo aktivisti, razprava o gojenju lososov pa je na Islandiji izredno vroča, poroča Der Spiegel. 

Med prvimi je na nevarnost opozorila 48-letna aktivistka Veiga Grétarsdóttir, ki je nekoč živela kot moški in delala v jeklarski industriji. Javnost jo je spoznala v dokumentarnem filmu, ko je leta 2019 v kajaku v 103 dneh obkrožila Islandijo. Takrat je na obalah opazila na tone smeti in mrtve losose, kar jo je vodilo v aktivizem. V fjordu Arnarfjörður je posnela poškodovane losose, ki živijo v ujetništvu, so polni brazgotin, raztrgani in razjedeni od morskih uši in živijo v prenatrpanih mrežah, zato jih je poimenovala zombi lososi. Njeni posnetki so sprožili široko javno razpravo. Pomagal ji je nekdanji novinar Jón Kaldal, ki zdaj dela za islandski sklad za divje živali. Samooklicani rešitelj lososa je poskrbel, da so slike, ki jih je posnela Veiga Grétarsdóttir, dobile medijsko pozornost, ki si jo zaslužijo, in z razmerami seznanil pop zvezdnico Björk.

Številni Islandci so zaskrbljeni, da bi bolne in pitane gojene ribe lahko povzročile trajno škodo ekosistemu in populaciji divjega lososa. Približno dve tretjini Islandcev nasprotuje vzreji rib ob obali. V glavnem mestu Reykjavik so potekali protesti, pevki Björk in Rosalia sta lososu posvetili pesem, ustanovitelj ameriške znamke Patagonia pa je obiskal Islandijo, da bi prepričal predsednika, da ustavi gojenje lososov.

Veliko Islandcev po drugi strani meni, da je ribja industrija del nacionalne identitete, islandska vlada pa ribogojstvo vidi kot priložnost za razvoj zahodnega dela države. Globalno je Islandija še vedno relativno majhen igralec v svetovni industriji lososa. Svetovna proizvodnja rib bi lahko letos prvič presegla tri milijone ton, Islandija pa k temu prispeva le 45.000 ton. Njihove največje ribogojnice se želijo razširiti in do leta 2030 podvojiti svojo proizvodnjo.

Veiga Grétarsdóttir ne verjame, da bodo kdaj odkrili pravo strategijo za množično gojenje plenilskih rib, kot je losos. »Ribe v oceanih lovimo samo zato, da nahranimo lososa,« je kritična. Vendar ima za Islandce in za preostali svet alternativo: »Jem le trske.«