Brutalni begunski realizem prinaša nagrade. Elvis pa tudi

Migranti, kakor zadnja leta imenujejo begunce, ki bežijo iz Afrike zaradi najrazličnejših vzrokov, od revščine in brezperspektivnosti do posledic podnebnih sprememb in strahu za golo življenje, vsakodnevno pristajajo na obalah Italije in v manjši meri drugih evropskih držav ob Sredozemskem morju. Večinoma gre za statistiko: koliko jih prispe do obal, koliko jih najdejo v morju na odpisanih plovilih in jih vrnejo nazaj na jug, ter najbolj tragično, koliko jih utone. Seveda gre pri zadnjih številkah samo za ocene, saj nihče ne ve, koliko ljudi je bilo na plovilih, ki so potonila in celo ne, koliko je teh plovil. Nihče ne ve niti tega, koliko jih umre na poti do obal in koliko jih pobijejo razne milice v kaotični Libiji, preden begunci sploh sedejo na plovila.

»V vseh teh letih smo se navadili, da gre samo za številke. Pozabljamo, da so za njimi ljudje, družine, sanje, duše,« je o tem, zakaj se je lotil zgodbe o afriških najstnikih na smrtno nevarni poti iz Senegala v Evropo, povedal italijanski režiser Matteo Garrone. Za film Io Capitano je na beneškem filmskem festivalu v soboto dobil nagrado srebrnega leva za najboljšo režijo. Glavni igralec, gre sicer za njegov prvi film, v času snemanja komaj 17-letni Seydou Sarr, je dobil nagrado za najboljšega debitanta. Garrone je primernega igralca najprej iskal v Italiji in Franciji, na koncu pa ga je našel na pravem mestu, v glavnem mestu Senegala Dakarju.

Brutalno realistični film je režiser posnel po zgodbi resničnega begunca Mamadouja Kouassija, ki je, star 20 let, dejansko prišel iz Senegala v Italijo in je sodeloval pri pisanju scenarija. Povedal je, da film prikazuje to, kako je doživel pot, na kateri vsako leto brez sledu izgine tisoče ljudi. Belgijsko-italijansko koprodukcijo so snemali 13 tednov na dokaj realističnih prizoriščih, v Senegalu, Maroku in Italiji, igralci pa so bili predvsem naturščiki.

Poleg Seydouja Sarra, ki se v domovini ukvarja z rap glasbo, je v Benetkah slavila še ena igralka iz mlajše generacije, 25-letna Američanka Cailee Spaeny. Nagrado volpi za najboljšo žensko vlogo v filmih v tekmovalnem sporedu po mnenju žirije je dobila za vlogo Priscille Presley v filmu Priscilla. Film seveda govori predvsem o času, ko je bila poročena s kraljem rock and rolla Elvisom Presleyjem.