Pridejo zaradi narave, odidejo z vtisi o življenju domačinov

Ohranjanje narave in turizem pogosto ne hodita z roko v roki, toda k sreči obstajajo tako turistični delavci kot popotniki, ki najbolj cenijo ravno neokrnjeno naravo in neškodljiv dostop do nje. Med takšne ponudnike sodi Gorilla Highlands, podjetje iz osrč­ja Afrike, ki ga je na noge postavil Slovenec Miha Logar.

Na največjem sejmu turistične industrije World Travel Market v Londonu so podelili več nagrad in med zmagovalci v kategoriji Prispevamo h kulturni dediščini je bilo Gorilla Highlands, podjetje s ponudbo v Ugandi, Ruandi in Kongu. Ocenjevalci so nagradili njihovo partnerstvo z avtohtonimi pigmejskimi skupnostmi Batwa v Ugandi, tekmovanje, ki združuje kuharje iz Konga, Ruande in Ugande, bivanje turistov pri domačinih in oddaljene pohodniške poti, ki so jih razvili v Ugandi in Ruandi.

»Vse skupaj se ni začelo z željo, da bi bili turistično podjetje, ampak da razvijemo ustrezno 'izvoz­no industrijo' za Gorilja višavja. Ker smo izbrali turizem, bi bilo strašno neodgovorno, če bi bila to množična, umazana oziroma površna različica potovalne industrije,« je iz Afrike sporočil Miha Logar, ki se sicer ni udeležil podelitve v Londonu, a je na nagrado vsekakor ponosen.

Dolgoletno sodelovanje s Pigmejci

V Afriki turistično ponudbo razvija že 22 let. Še posebno ga veseli, da je v poslu združil moči z domačini, zato tudi vodilne vloge v Gorilla Highlands prevzemajo mladi Ugandčani in Ruandci.

»Nagrado smo dobili predvsem zaradi dolgoletnega sodelovanja s pigmejskim ljudstvom Batwa, ki jih jemljemo kot prave partnerje in ne le 'izvajalce storitev', kot je žal običajno. Mednarodni sodniki so poudarili tudi našo dolgoletno skrb za lokalni muzej ugandskega ljudstva Bakiga, a tega je odnesla pandemija in moramo najti novo rešitev,« razlaga Logar.

Čeprav gredo mnogi turisti v Afriko zaradi naravnih znamenitosti in predvsem na ogled živali, hočejo pri Gorilla Highlands svoje goste povezati z domačini, da si izmenjajo poglede na svet, da skupaj prespijo, jedo, debatirajo ob tabornem ognju in spoznajo avtentično življenje Afričanov.

»Če smo bili na začetku usmerjeni predvsem k trekingom in kulturnim izkušnjam, zadnje čase precej redno izvajamo tudi splošna potovanja po Ruandi in Ugandi. Poleg standardnih majhnih popot­niških skupin smo pritegnili pozornost družin in celo šol; v letu 2023 se nam, na primer, napoveduje izlet nigerijskih srednješolcev,« o nadaljnjih načrtih pripoveduje Slovenec iz Afrike. Najbolj pa je vesel, ko turisti pridejo z željo videti gorile, a odidejo, razmišljujoč o ljudeh, s katerimi so se družili.

Nagrada dokazuje resnost podjetja

Če turisti v širni svet izvažajo fotografije in vtise, je realnost Afrike tudi izsekavanje gozdov in črpanje bogatih naravnih virov. Tako so na robu narodnega parka Murchinson Falls odkrili nafto in zdaj po njem vozijo cisterne, čez reko Nil pa so kitajski investitorji zgradili velik most. Glasni pozivi okoljevarnostnikov vedno znova naletijo na gluha ušesa.

»Ko razpravljamo varovanju narave, preprosto ne moremo mimo človeškega dejavnika – če revni ljudje na obrobju narodnih parkov nimajo možnosti za pošten zaslužek, bodo seveda ilegalno vstopali na zaščitena ozemlja, sekali gozdove ali postali divji lovci. Hkrati so različne kulture eno največjih bogastev afriške celine in edino prav je, da se gostoljubnih domačinov ne ignorira,« pravi Logar. Še več o tej tematiki je nedavno povedal v intervju za Sobotno prilogo: »Afričani so zaradi našega pridiganja o varovanju okolja lahko upravičeno jezni. Eden od sošolcev na mojem magistrskem študiju je rekel, da smo tudi Evropejci najprej uničili okolje in postavili tovarne za ustvarjanje profita, zdaj pa jim pridigamo, da oni tega ne smejo početi, ker moramo varovati planet. Kaj reči na to, ko se smeh poleže? Moje skromno mnenje je, da bi morali v Ugandi, Ruandi in Kongu ustvarjati dodano vrednost na podlagi neokrnjenega okolja, toda če mislijo, da bodo do boljšega življenja hitreje prišli z uničevanjem narave, jim ne bom pametoval.«

Pri Gorilla Highlands se zato še toliko bolj trudijo za odgovorni turizem, brez uničevanja narave. »Termin odgovorni turizem počasi postaja dovolj znan, da se pridružuje pojmu ekoturizma kot nekaj, kar lahko prilepiš na svoje delovanje, da se bolje sliši. V teh razmerah nam vsekakor pride prav, da smo dobili ugledno priznanje, ki dokazuje našo resnost,« sporoča Miha Logar. »Dodatno je nagrada priročna, ker pripravljamo tedenski podkast, redne objave na družbenih omrežjih in druge medijske proizvode, posvečene odgovornemu turizmu v Afriki in nasploh. Odslej lahko o teh temah govorimo z avtoriteto.«