Od znanih do skritih kotičkov Slovenije

Zaradi koronavirusa so razmere to poletje povsem drugačne. Čeprav v pogovorih s prijatelji slišimo, da komaj čakajo, da bodo spet potovali v tujino oziroma imajo nekateri potovanja že rezervirana, ne manjka tistih, ki bi dopust raje preživeli doma. K temu spodbujajo tudi turistični boni, s katerimi slovenski ponudniki računajo, da bodo vsaj delno rešili sezono.

Slovenija je lepa država, Delo pa vam v redni tedenski rubriki Trip predstavlja tudi znane in manj znane kraje, ki so idealni tako za krajši obisk kot za počitnice. Mogoče vam naš seznam pomaga pri odločitvi, v katerih krajih oziroma njihovi okolici boste unovčili turistični bon.

Nasveti izkušenega popotnika

Mitja Lavtar je zagotovo prava oseba, da deli nasvete glede krajev, ki se jih v Sloveniji izplača obiskati. 30-letnik lahko brez zadrege reče, da je bil povsod v Sloveniji. V petih letih je postal velik poznavalec naše podalpske dežele, saj je obiskal vseh 6036 krajev v Sloveniji. Zdaj namesto potovanj po svetu načrtuje potepanja po Sloveniji in iz rokava stresa predloge, kako čim bolje izrabiti počitnice, ki bodo usmerjene v dopustovanje doma. Njegov glavni napotek je, naj ljudje obiščejo kraje, ki jih še ne poznajo tako dobro, kamor jih niso peljali na šolske ekskurzije in kjer ni bilo narejenih premnogo turističnih reportaž.

Soteska, ki jemlje dih

Blejski vintgar je ena tistih znamenitosti, o katerih smo vsaj na vrhuncu turistične sezone menili, da se jim je zaradi gneče bolje izogniti. Lani so našteli okoli 400.000 obiskovalcev. Letos takšnih turističnih številk kot lani kajpak ni pričakovati, še zlasti, ker je 90 odstotkov gostov Vintgarja iz tujine. A to tudi pomeni, da je to idealna priložnost, da si sotesko ogledate. Je pa po novem ogled po soteski urejen enosmerno, kar pa je tudi v času, ko zaradi koronavirusa še vedno velja ohranjati primerno socialno distanco, dobrodošlo.

Kolesarski raj

Če si oddiha ne predstavljate brez kolesarjenja, je ena od primernih destinacij okolica Mangartskega sedla. Kolesarji za vzpon na Mangartsko sedlo za izhodišče največkrat izberejo Log pod Mangartom ali Bovec, nemalo pa je tudi tistih, ki se na kraljevski krog okrog osrčja Julijskih Alp podajo iz Kranjske Gore.

Ne samo Kolpa, tudi Lahinja

Seveda ni nobenega dvoma, da je Kolpa pomembna reka z veliko vode in prekrasnimi naravno ohranjenim predeli, ki jemljejo dih. »A nam Belokranjcem je bliže Lahinja. Kolpa je mejna reka, Lahinja pa je naša osrednja in najpomembnejša reka,« je skorajda opravičujoče razložil Gregor Šmalcelj, turistični vodnik v Krajinskem parku Lahinja.

Če imate radi turistično opremljene poti, kjer je vse narejeno za obiskovalce, in se radi srečujete s številnimi ljudmi, potem se raje ne odpravite k Lahinji. Na območju Krajinskega parka Lahinja, ki se razteza na okoli 260 hektarih – kar pomeni, da je to eden manjših krajinskih parkov pri nas –, vas ne bodo na vsakem koraku čakali table in smerokazi ter druga popotniška šara.

Gručasta vasica, ki stremi k butičnemu turizmu

Padna leži na vzpetini Šavrinskega gričevja. Ta gručasta vasica, ki se dviga dobrih dvesto metrov nad morjem, velja za eno izmed najbolj priljubljenih izletniških točk ob postanku turističnih križark v Kopru. Po tem tričetrturnem obisku, ki se v turistični sezoni zgodi povprečno enkrat na teden, pa se v Padni spet zasliši le žvrgolenje ptic.

»Tu imamo zares mir,« pravi Robert Titan, ki je zadnjih nekaj let vodil krajevno skupnost v Padni in se je v slikovito istrsko vas zaljubil pred 17 leti, ko se je sem preselil. »To je skriti zaklad slovenske Istre, kjer si vaščani želimo razvijati butični turizem, nikakor pa ne masovnega, ki bi bil za Padno poguben,« meni.