Kvota za Mont Blanc: 214 gornikov na dan

Francija bo prihodnje leto omejila število dnevnih pristopnikov na najvišji vrh v državi, Alpah in Evropski uniji, Mont Blanc. Dnevna kvota bo 214 gornikov, določili pa so jo na podlagi letošnjih izkušenj – na vrhuncu sezone se je poskušalo na vrh prebiti po več kot tristo ljudi na dan. Z vprašanjem, ali ne bi bilo najbolje uvesti kvote, se sicer srečujejo v marsikaterem turističnem kraju.

»Odločitve o omejitvi števila obiskovalcev Mont Blanca ni bilo lahko sprejeti, vendar je smiselna,« je za britanski Guardian dejal Jean-Marc Peillex, župan mesta Saint-Gervais-les-Bains, kjer se začne najbolj priljubljena pot na vrh 4808 metrov visoke gore. V teh poletnih dneh se je vzpenjalo nanjo tudi po več kot tristo gornikov, ki so poskušali kljubovati zahtevni poti, nadmorski višini, padajočemu kamenju in – navsezadnje – gneči. Letos je pri tem izgubilo življenje šestnajst ljudi, vendar le eden na najbolj oblegani, »kraljevski poti«. Naval je poskušala že to sezono zajeziti policija s pozivi ljudem, naj si vnaprej rezervirajo prostor v planinskih kočah, župan je razmišljal o uvedbi nekakšne snežne brigade, ki bi naredila več reda ter na primer izločila vsaj slabo opremljene in neozaveščene obiskovalce visokogorja.



Odločitev o kvoti 214 pristopnikov na dan je padla po vrsti pogovorov med predstavniki lokalne oblasti, francoske gorske reševalne službe, planinske zveze in vodnikov.
 

Semafor za Triglav

S preveliko željo po osvajanju gora se spoprijemajo še v številnih drugih državah, ki se ponašajo s priljubljenimi vrhovi, izstopa seveda Mount Everest, na katerega se z nepalske strani kljub zahtevnim razmeram vijejo kolone ljudi. A tudi pri nas je že tako rekoč ponarodela ugotovitev, da bi bilo treba za vrh Triglava uvesti semafor. Ob najbolj obiskanih dneh se menda nanj povzpne celo tisoč ljudi, ob običajnih pa okoli sto. V javnem zavodu Triglavski narodni park so povedali, da resnih pogovorov o omejitvah še ni bilo, kajti že sam zakon o TNP pravi, da je park namenjen vsem in da je obisk brezplačen. Če bi že hoteli uvesti omejitve, bi bilo treba doseči dogovor na več ravneh, za zdaj pa nekako ostajamo pri ugotovitvi, da smo Slovenci planinski narod.

Tudi pri planinski zvezi se zavzemajo za prost dostop do gora; da bi v poletnih mesecih razbremenili najvišjo goro v državi in okoliško pogorje, promovirajo še druga gorska in hribovita območja in spodbujajo obisk zunaj glavne sezone – seveda ob primerni opremljenosti in ustrezni psihofizični pripravljenosti, je poudarila Manca Čujež s PZS.

Eden od ukrepov, s katerimi poskušajo zmanjšati promet, je nedavno sprejeta omejitev za osebna vozila v dolini Vrata. Po cesti do Aljaževega doma, ki jo je na dan prevozilo po 1500 avtomobilov, zdaj vozijo le avtobusi.
 

Omejitve z logistiko

Med najbolj oblegane turistične točke pri nas sodi Postojnska jama. V preteklih dneh so v celotnem parku našteli rekordnih 14.000 obiskov, pri čemer po besedah direktorja istoimenske družbe Marjana Batagelja to ni enako številu obiskovalcev, kajti marsikateri si ogleda več točk v parku. Batagelj je sicer že pred časom dejal, da turistov nikoli ni preveč, lahko je le sabo upravljanje in organizacija dela. V Postojnski jami obisk nadzorujejo že z logistiko. V jamo preprosto ne more več ljudi, kot jih lahko sede na vlakec. V vrhuncu sezone naenkrat peljejo štirje vlaki, ki sprejmejo po približno sto ljudi, v celem dnevu pa jih prepeljejo med 5000 in 6000, je povedal Batagelj. Zelo jim pomaga tudi sistem rezervacij, na osnovi katerega ljudje po internetu lahko preverijo zasedenost. Obisk je, denimo, omejen še v Vivariju, kamor istočasno ne more več kot 120 ljudi. Drugi pomemben način, s katerim spremljajo učinek obiska, je redni monitoring jam, ki ga določa zakon in kaže, ali je skrb za to naravno dobrino ustrezna. »Jama je dar narave, ne ekonomska kategorija. Treba jo je očuvati za naslednje generacije,« je poudaril Batagelj.



Na Slovenski turistični organizaciji so sicer ocenili, da se Slovenija ne srečuje s problemom prenasičenosti s turisti; to kaže že število prenočitev na dan, ki je pri nas pet na prebivalca, v Avstriji pa 13,3 ali na Hrvaškem 16,5. Kot je dejala Livija Kovač Kostantinovič iz službe za odnose z javnostjo, se s preobremenjenostjo v vrhuncu sezone spoprijemajo posamezne turistične točke, ki po presoji sprejemajo ukrepe, mnoge pa so omejene že z objektivnimi danostmi, kot so zmogljivost vzpenjače na Ljubljanski grad ali prenočitvene zmogljivosti v posameznih krajih.
 

Kvota v Dubrovniku

Destinacija, ob kateri v zadnjem času največkrat slišimo besedno zvezo množični turizem, je vsekakor Dubrovnik. Tam so uvedli dnevno kvoto 4000 ljudi, ki lahko obiščejo stari del mesta, kar je precejšen odklon od prejšnjih 10.000 turistov, kolikor se jih je na vrhuncu sezone nagnetlo v mesto pod Unescovo zaščito.



Da je turizem uničil Benetke, je ravno tako ena od pogostih ugotovitev v medijih; ponavadi jih spremljajo pozivi k uvedbi vstopnine. Benetke, ki imajo 55.000 prebivalcev, obišče vsak dan od 60.000 do 70.000 turistov, na leto celo trideset milijonov. Ukrepi so za zdaj posredne narave, povezani predvsem z visokimi cenami, omejili so tudi dostop do mesta, v prihodnjih letih naj bi zmanjšali promet velikih ladij, torej križark, v pristanišču.

V Indiji pa naj bi na 40.000 obiskovalcev na dan omejili vstop v Tadž Mahal (vsako leto si ga ogleda okoli osem milijonov ljudi), toda to velja samo za domačine, pri tujcih o kvotah za zdaj ne govorijo. Razlog je v cenah – domačini plačajo za vstopnico 40 rupij (nekaj manj kot pol evra), tujci tisoč (dobrih 12 evrov).



Država, ki je že pred časom postavila meje turizmu, je Butan, ki stane obiskovalca 250 dolarjev na dan (okoli 215 evrov). Kmalu pa bo za turiste nedostopen avstralski Uluru. Popolna prepoved hoje po sveti gori aboriginov bo začela veljati 26. oktobra 2019. Domačini verjamejo, da plezanje po njej vznemirja duhove, zato se sami nikoli ne povzpnejo na vrh. Zaradi duhov pa se prav nič ne vznemirja več kot 400.000 turistov, kolikor jih na leto zaradi te gore obišče osrednjo Avstralijo.

Tik pred odločitvijo, da drastično omeji dostop do Galapaških otokov, je tudi Ekvador. Z 245.000 turisti na leto je ta košček raja na Zemlji že prišel do meje, ko je resno ogrožen njegov ekosistem.