Iskala sta vrt, kupila pa celo kmetijo

Ko sta Bogdan in Petra Mak pred petimi leti iskala vrt, da bi iz središča Maribora, kjer stanujeta, lahko večkrat pobegnila v naravo, nista niti slutila, kaj ju čaka. Kupila nista samo vrta, ampak nekaj manj kot pet hektarov kmetijskega zemljišča v Vodolah in v izjemno kratkem času vzpostavila cvetočo ekološko kmetijo, ki zdaj meri 15 hektarov, na njej pa je več turističnih in izobraževalnih zanimivosti in doživetij. Sta dober primer oživljanja podeželja, o katerem se veliko govori, a je pogosto težko zapustiti varno pot in začeti na novo.
 

Inženir in ekonomistka v kmetijstvo

»Kot inženir lesarstva sem imel odlično službo, žena, ki je ekonomistka, tudi. Bil sem projektant centrov dobrega počutja, veliko sem potoval, dobro zaslužil. A ko začutiš, da ti služba ni več izziv, moraš nekaj spremeniti. Po naključju sva kupila skoraj pet hektarov veliko posestvo. Leto dni sva se ukvarjala z zemljo ob službah. A vedela sva, da če želiva iz kmetije 'nekaj' narediti, mora eden od naju pustiti službo. Vzela sva si mesec dni dopusta in odpotovala na Šrilanko, da premisliva. Že drugi dan je postalo jasno: poljedelec bom postal jaz,« pripoveduje 41-letni Bogdan. Tako se je začela njegova nova kariera. Z ženo Petro sta posestvo poimenovala Sončni raj.
 

Status kmeta

Bogdan je najprej potreboval nacionalno poklicno kvalifikacijo za poljedelca. Da je pridobil status kmeta, je moral dokazati tudi prihodke na kmetiji. Na začetku to ni bilo preprosto, saj sta se prvo leto ukvarjala predvsem s čiščenjem zaraslih površin, si poskusno izposodila dva panja čebel in zasadila prvi nasad 3500 sadik zelišč, posejala nekaj industrijske konoplje, pire in buč hokaido, organizirala pa tudi prvi dogodek: ritual hoje po žerjavici.
 

Ne le preživeti, pač pa živeti dobro

Sogovornik ni nagnjen k pritoževanju, pač pa je poln energije in videti je, da ga nič ne more odvrniti od njegove poti. »Nisem se začel ukvarjati s kmetijstvom, da bom preživel. Hočem dobro živeti,« je dejal. Z ženo sta zakupila še blizu deset hektarov zemlje, tako da imata zdaj dobrih 15 hektarov, kjer iz leta v leto rastejo novi projekti. Zdi se, da kamor seže oko, je vse njuno. »Vse, kar vidite, je od naše družine – na vrhu hriba je moj stric, malo naprej bratranec, desno starši.« Bogdan se je dejansko vrnil domov.
 

Zeliščar med vinogradniki

Vodole so po hribčkih razsejan zaselek streljaj od Malečnika, pičlih pet kilometrov oddaljen od središča Maribora. Domačini se ukvarjajo predvsem s pridelavo grozdja in kletarjenjem, kar nekaj je turističnih kmetij in vinotočev. So tisti del »zaledja« Maribora, na katerega stavi mariborski župan Saša Arsenovič, ko govori o prihodnjih turističnih možnostih štajerske prestolnice. A vse potrebuje svoj čas.

»Najprej so me v Vodolah gledali kot čudaka. Da pridem sem, med vinogradnike, z zelišči, se jim je zdelo sumljivo. Tudi sam nisem vedel, ali bomo drug drugega motili. Vinograde je treba škropiti, mi pa se ukvarjamo z ekološkim kmetovanjem. A se je pokazalo, da gre. Za svoj največji uspeh štejem, da smo začeli kmetje v Vodolah med seboj sodelovati,« pravi gostitelj.


 

Turizem za znanje in zdravje

Neizmerni energiji, ki jo širi okoli sebe, gre pripisati, da projekti na kmetiji vznikajo kot gobe po dežju. Pridelujeta predvsem zelišča in konopljo ter jih predelujeta v ekološke izdelke, namenjene zdravju, vzpostavila sta »medeni park« s čebelnjakom, učne poti po kmetiji, organizirata delavnice o čebelarjenju, izdelavi naravnih zeliščnih mil in ekološkem kmetovanju. Nanje sta lani sprejela kar 750 šolarjev in predšolskih otrok, ki so prišli na naravoslovni dan.

Že drugo leto obratuje dobrih 150 metrov dolg adrenalinski zipline, ki posnema čebelji let, od lanske jeseni pa tudi vinska fontana, druga v Sloveniji, kamor sleherni dan prihajajo gostje. Kako sploh zmoreta vse to?

»Nekateri pravijo, da je dan prekratek za vse. Ni res. Kadar ti zmanjkuje časa, vstaneš malo bolj zgodaj in gre. Če pa smo res v stiski, se ustavimo. Rečemo: jutri ne bomo nič delali. En dan počivamo in potem postane spet vse lahko.«
 

Zasadimo.si

Njuno ekološko kmetovanje le ni povsem naključno, saj je Bogdan povedal, da že dve desetletji vsako leto obišče največji svetovni sejem ekološke hrane v Nemčiji. »Kar je letos tam aktualno, bo prihodnje leto v Sloveniji,« pravi.



Nismo preverili, ali je tudi eden njunih večjih projektov – zasadimo.si – prišel iz Nemčije. Sporočilo slogana je predvsem vsebinsko, pove Bogdan. Sadimo zase, torej zasadimo si. Nabavila sta 9500 sadik dreves, grmov, rož in trav in povabila ljudi, da pridejo zasadit vsak svojo rastlino. Med 750 sadilci je bil le vsak peti Mariborčan, drugi pa z vseh koncev Slovenije.

»To je bilo pred tremi leti. Mnogi še danes prihajajo gledat, kako raste njihovih deset rastlin,« opisuje Bogdan domiselno promocijsko potezo.
 

Opoteča se sreča

Že od začetka pa sta najbolj stavila na pridelavo in predelavo industrijske konoplje.

»Na sejmu v Nemčiji je bila konoplja prava uspešnica. Prvo leto, ko smo jo zasadili, smo bili štirje predelovalci in prodajalci ekstraktov iz nje v Sloveniji, zdaj, štiri leta pozneje, nas je 38. Takrat je bila cena kilograma konopljinega semena devet evrov, danes tri evre.«

Vendar je konoplja kljub temu glavni pridelek kmetije. Z ženo sta se odločila, da obirata njene cvetove za čaj in pozneje to najboljšo surovino predelata v CBD-smolo, iz katere pridelujeta CBD-kapljice. »Če pobereš cvetove, nimaš semen. Seme, iz katerega stiskamo zdravilno konopljino olje s CBD-učinkom, kupujemo ali pri drugih ekoloških kmetih ali pa naredimo z njimi blagovno menjavo.«
 

Zanke in neznanke o konoplji

Bogdan je velik poznavalec pridelave in predelave industrijske konoplje v Sloveniji. O tem kot tudi o konopljinih zdravilno-pomirjujočih učinkih bi lahko z njim razpravljali ves dan, prav tako o težavah zaradi zakonodaje, ki jo spremljajo. S konopljo je imel velike načrte, tudi povpraševanje po izdelkih je veliko. Nameraval je vložiti 250.000 evrov v gradnjo lastnega laboratorija za proizvodnjo konopljinih ekstraktov. A so ga prijatelji, ki delajo v Bruslju, opozorili, da se pripravlja sprememba zakonodaje.

»Evropski parlament je pred dvema letoma izglasoval, da gredo izdelki iz konoplje na seznam novih živil v prehrani, kar pomeni, da je treba narediti klinične študije o morebitnih stranskih učinkih na zdravje ljudi. Do danes študije niso naredili,« pojasni sogovornik, zakaj so se na kmetiji bolj usmerili v turizem.
 

Fontana vin 

Tako je nastala fontana vin Vodole. Leto dni jo je pripravljal v tajnosti, ključno za njen uspeh pa je po njegovem prepričanju sodelovanje s sosedi vinarji.

»Nisem vinar, ampak zeliščar. Namesto da se gledamo z vinarji postrani, ker smo tekmeci v turizmu, sodelujemo. Vsi največji vinarji iz Vodol so dali v našo fontano svoja najboljša vrhunska buteljčna vina. Imamo deset pip, osem za vino in dve za sok,« pripoveduje Bogdan Mak, ki se povezuje tudi z drugimi slovenskimi fontanami. Le skupaj se da narediti kaj dobrega, meni. Tako je povsod, tudi v kmetijstvu in turizmu.