Družinske počitnice z »napako«

Družinske počitnice so kajpada nekaj običajnega. Malo manj pa so običajne počitnice samo očetov in podmladka. Zlasti za Avstrijce, kakor se je pokazalo. Ko je osebje družinskega hotela Appelhof spoznalo »napako« v našem oddihu, je zbralo pogum in – zavedajoč se, da nismo vešči njihovega jezika – na dan prišlo z vprašanjem: »Žene, žene?«

Stekla je kratka, a zabavna debata – mešanica hrvaščine, angleščine in nemščine –, v kateri so nam dali jasno vedeti, da to pa res ni običajno, da pride na počitnice samo četverica moških in pet še ne šoloobveznih otrok. Partnerke pa so doma, proste vsakdanjih družinskih obveznosti. »Nicht normal, nicht normal,« je z nasmeškom na obrazu pojasnjevala gospa srednjih let, ki nam je stregla pri večerji. Običajno mogoče res ni, je bilo pa vsekakor svojevrstno doživetje.

Ideja, da se na pot odpravimo prijatelji in otroci brez partnerk, se je rodila že pred časom. Glavni vzrok so bile pogoste domneve, da bi bili na dopustu očetje lačni in žejni (no, to morda ne), če ne bi imeli s seboj »gospodinj«. Še huje pa da bi bilo otrokom, saj bi bilo brezskrbno dopustovanje, med katerim nekdo, medtem ko se fantje zabavamo, poskrbi za mladež, nemogoče.

Priznati je treba, da je bilo predvsem to zadnje izziv, torej da bi se otroci karseda zabavali, očetje pa bi imeli čas še za kakšno pivo in sproščeno kramljanje. Pri izbiri je prišla na dan naša ženska plat, saj smo se nekajkrat sestali v lokalu in premlevali, kam bi jo bilo najbolje mahniti. Padla je odločitev – družinski hotel Appelhof v kraju Mürzsteg na Visokem Štajerskem. To je največji družinski in otroški hotel v vzhodni Avstriji, le uro vožnje oddaljen od največjih mest, Dunaja in Gradca.
 

Hotel kot podeželska vasica

Že sama Visoka Štajerska je zaradi neokrnjene narave vredna obiska. Govoriti to ljudem iz Slovenije, kjer gozd prekriva več kot polovico države, je morda nenavadno, a regija ima upravičeno naziv zeleno srce Avstrije, saj je je kar 80 odstotkov porasle z gozdom. Visoka Štajerska ponuja neskončno možnosti za športne in adrenalinske aktivnosti. Gotovo je največja prednost ta, da so kljub vse bolj razvijajočemu se turizmu ohranili pristen stik z naravo.

Tudi Appelhof je zasnovan kot nekakšno naselje, pravzaprav podeželska vasica z mini živalskim vrtom in na stotine kvadratnih metrov zelenih površin. V številkah to pomeni kakšnih 140.000 kvadratnih metrov zunanjih površin in okoli 25.000 kvadratnih metrov notranjih. V to je vštetih več igralnic, skupni prostori, notranji in zunanji bazen, savne, velika samopostrežna jedilnica po sistemu poješ in spiješ, kolikor lahko.

Prav paket ​all inclusive je nekaj, kar je našemu dopustu dalo nove razsežnosti. Mimogrede, to smo tudi iskali, da bi se čim bolj ognili gospodinjskim opravilom. Nobene skrbi, kdo in kaj bo kuhal, predvsem pa odpade otroško tarnanje: »Jaz tega ne bom. To je fuj, bljak.« Danes ustreči okusom vseh otrok na kupu je pač misija nemogoče. Pester samopostrežni zajtrk, kosilo, večerja in vmes popoldanski prigrizek utišajo še takšnega izbirčneža. In ravno čim manj pregovarjanja, pa četudi za ceno še dodatnega razvajanja otrok, je dopust naredilo prijetnejši.
 

Malčki kot steklarski mojstri

Čeprav si je mogoče do zadnje minute zapolniti dneve samo v omenjenem hotelskem kompleksu, je zanimiv tudi obisk butične steklarne v le kakšnih deset minut oddaljenem kraju Neuberg an der Mürz. Največje doživetje v steklarni Kaiserhof, umeščeni v tamkajšnji samostan, ni bilo le to, da smo lahko nekaj metrov stran opazovali steklarja, kako spretno zna delati v kurišču plinske peči in potem ustvariti izdelek, ampak da so otroci lahko tudi sami napihnili svoj kos stekla in ga vzeli s seboj za trajni spomin.
Še zanimivost. Steklarske peči nikoli ne ugasnejo, le malo znižajo temperaturo, ko ne ustvarjajo unikatnih izdelkov iz stekla. Morda se sliši nenavadno, ampak ravno stalni pogon pomeni prihranek, saj peč porabi nekaj dni – in s tem ogromno energije –, da se segreje na delovno temperaturo.
 

Smučarska enciklopedija

Pravo enciklopedijo smučarske zgodovine je mogoče najti v muzeju zimskih športov (WinterSportMuseum) v Mürzzuschlagu. Z več deset tisoč rekviziti, povezanimi s smučanjem, je to eden najbolje opremljenih tovrstnih muzejev. Smuči in drugo opremo so mu podarili skoraj vsi pomembnejši smučarji, tudi Tina Maze, dobitnica največ točk v svetovnem pokalu v vsej smučarski zgodovini. Dodatna enciklopedija je znanje Hannesa Nothnagla, vodje muzeja. Še kako se vidi, da tako rekoč vse življenje posveča temu športu in so mu tudi razmere na slovenski smučarski sceni dobro znane. Tudi to, kako je Elan v času Ingemarja Stenmarka blestel, potem pa so elanke postale samo še rekreativne smuči (tudi sam se strinja, da bi si zaslužile boljše mesto) in nazadnje doživele zaton v smučarskih skokih, pod svojo blagovno znamko pa jih je prevzel Slatnar.

Vodja, s katerim smo se zapletli v zanimiv pogovor, nas je ob slovesu vprašal, ali se ta čas, ko se z mulci podimo naokoli, partnerke razvajajo v velnesu. Ko je izvedel, da smo na počitnicah sami, je zajel sapo in vzkliknil: »Prvič vidim kaj takšnega! Čestitke. To pri nas res ni v navadi.« To morda res ni, je pa v avstrijski navadi gostoljubnost in skrb, da so počitnice karseda zanimive in pestre, brbončice pa razvajene. Zato imamo že načrte za naprej.

Še nasvet: če si med prihajajočim poletjem želite pobegniti od natrpanih morskih plaž in uživati v neokrnjeni naravi, kjer lahko izbirate med aktivnimi ali ležernimi počitnicami, je potep po Visoki Štajerski dobra izbira.