Letošnja sezona je še posebej radodarna z bučkami, papriko, kumarami, jajčevci, paradižnikom, solato, zelišči in dišavnicami, krompirjem ... Domači kuharski mojstri si slednjega želijo še več, predvsem sladkega krompirja, in tudi več koromača. Takšno je zadnje poročilo z Grajskega vrta, ki si je takšno ime nadel, ker je res grajski. Je namreč na posestvu gradu Otočec, namenjen je (vsaj delni) preskrbi kuhinj tamkajšnjih hotelov, obdelujejo pa ga zaposleni.
Ideja zagnanega kuharja, ki se smuka med gredicami ter si nabira svežo zelenjavo, se zdi kakor izrezana iz kakšnega filma ali vsaj visoko idealizirane kuharske oddaje, toda na Grajskem vrtu, ki se razteza v bližini hotela Šport, so jo kljub temu kar malo posvojili.
Na vrtu je tudi deset visokih gred, kjer je obdelava nekoliko lažja. FOTO: Simona Bandur/Delo
Da bi dokazali razliko med fikcijo in resničnostjo, obiskovalce najraje pospremijo po hribčku do ograjenega zemljišča, ki krepko presega naše vsakdanje predstave o zelenjavnem vrtu. Razprostira se namreč na 2500 kvadratnih metrih, približno tisoč kvadratnih metrov je zelenjadnih gred in še 300 zeliščnih, deset visokih gred ravno tako z zelenjavo in jagodičevjem, deset sadnih dreves in greda malin. V njem je tudi čebelnjak s tremi panji, iz katerih dobijo nekaj litrov domačega medu, predvsem pa čebele redno skrbijo za opraševanje.
Agrofitnes med avtohtonimi rastlinami
Na vrtu se hitro najde delo tudi za obiskovalce, če so le voljni tega agrofitnesa, kakor so ga poimenovali, sicer pa ga obdelujejo kar zaposleni sami. Med njimi so kuharji, receptorji, prodajniki, prehranska svetovalka, vzdrževalec, tudi športna animatorka in drugi, usmerja pa jih vodja Grajskega vrta
Bojana Rešetič, sicer vodja nabavne službe v Termah Krka.
»Najlepše je zgodaj zjutraj, ko vlada še zatišje, ali pa kar za kakšnih deset minut med delovnim časom,« je hitre pobege med grede opisoval
Matej Brezinščak, vodja poslovne enote Hoteli Otočec in športne dejavnosti. »Na pomlad je potrebna kakšna večja akcija, takrat se nas zbere več, sicer pa prihajamo posamezno.« Ker sam prav veliko znanja o vrtnarjenju nima, ponavadi poprime za kakšna fizično bolj zahtevna dela, je dobrovoljno razlagal ob velikih gredah.
Južna lega Grajskega vrta z izpostavljenostjo soncu omogoča zgodnjo setev. FOTO: Terme Krka
Na njih je letnemu času primerno zelenjave v izobilju, zlasti bučk, paprike, kumar, jajčevcev, paradižnika in solate, ob njih so zelišča, najbolj so se razbohotili meta, melisa in žajbelj, na posebnem delu še stare jablane z drobnimi sadeži, med njimi češnja in višnja. Ta del še dopolnjujejo; izbirajo predvsem avtohtone vrste, ki pri nas najbolje uspevajo, je poudaril Brezinščak. Tudi sicer izbirajo semena domačih ali udomačenih sort zelenjave, kot so ljubljanski motovilec, solata posavka, slovenski krompir kifeljčar, slovenski grah, čebula belokranjka ... Pri načrtovanju sicer sledijo željam kuharjev, ki pripravljajo tudi jedi z vsega sveta po izvirni receptih. Tako si na vrtu, denimo, ta čas želijo več sladkega krompirja in koromača.
Brez okopavanja
Grajski vrt je zasnovan tako, da omogoča obdelavo brez okopavanja. Grede vrtnarji dosežejo z obeh strani in po njih ne hodijo. Obložene so z zrelim, zelo humoznim kompostom, zato uporaba mineralnih gnojil ni potrebna. Vse gredice so pokrite z zastirko, ki preprečuje rast plevela. Kjer se le da, rastline pobirajo tako, da jim omogočajo obraščanje – por, denimo, spodrežejo, blitvi pobirajo zunanje liste in podobno.
Programi razstrupljanja
Vrt so začeli urejati pred tremi leti, saj so želeli gostom njihovih hotelov, predvsem hotelov Grad Otočec in Šport, zagotavljati kakovostno hrano iz sadja in zelenjave, ki ju vzgojijo sami. Ideja se je širila in vrt z njo in tako danes v sezoni pridelke z njega uporabljajo tudi kuharji v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeških Toplicah. V zadnjih še zlasti tisti, ki sodelujejo v programih hujšanja, razstrupljanja in povečanja imunske odpornosti in jim iz pridelkov pripravljajo sadne napitke sumljivo živih barv.
Sadni sokovi so pomemben del ponudbe, zlasti v programih hujšanja in razstrupljanja. FOTO: Simona Bandur/Delo
Program Vitarium ima sicer že bistveno daljšo tradicijo kot Grajski vrt; izvajajo ga več kot 20 let, redni gostje (poleg Slovencev) so Nizozemci, Italijani, Rusi, Švicarji, Avstrijci in tudi Hrvati, kot je naštela Andreja Zidarič iz službe za odnose z javnostjo Term Krka. Hotel Šport, ki je del skupine, je sicer – kot pove že ime – namenjen predvsem aktivnim gostom, med njimi so številni športniki med rednimi treningi oziroma kondicijskimi pripravami. Med preostalimi gosti ta čas prevladujejo Slovenci, pred epidemijo koronavirusa je bilo največ Italijanov, Izraelcev in Hrvatov.
Z lastnim vrtom v družbi seveda niso samopreskrbni, imata pa iz njega večji del leta tako rekoč vso zelenjavo in zelišča restavraciji otoških dveh hotelov. Iz njega pa so potegnili tudi nekaj dodatne ponudbe zlasti za ljudi iz večjih evropskih mest, med katerimi mnogi pravega zelenjavnega vrta še videli niso, kaj šele da bi si lahko iz njega utrgali sadež ali poskusili zasaditi lopato v gredo.
Grad Otočec, edini vodni grad v Sloveniji, je bil prvič omenjen
v 13. stoletju, natančneje leta 1252, ko so v njem prebivali vazali freisinških škofov, vitezi Otoški. FOTO: Terme Krka
Komentarji