Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Generacija+

Zapisovanje spominov, ki vzbujajo nostalgijo

V prvih petih letih, do letos, je pri natečaju sodelovalo 268 udeležencev, starejših od 60 let.
Starejši so veseli, da lahko povedo svojo zgodbo. FOTO: Črt Piksi/Delo
Starejši so veseli, da lahko povedo svojo zgodbo. FOTO: Črt Piksi/Delo
9. 7. 2023 | 09:00
10:31

Spomini posameznikov na vsakdanje življenje v preteklosti so izrednega pomena za ohranjanje kulturne dediščine, ker obogatijo pisne zgodovinske vire. V Slovanski knjižnici, enoti Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije letos že šesto leto pripravljajo natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja. K sodelovanju vabijo avtorje, ki so starejši od 60 let.

»Ideja se je rodila konec leta 2017, želeli smo ustvariti projekt, ki bi omogočil tesnejše povezovanje splošnih knjižnic z lokalno skupnostjo, obenem pa spodbudil starejše k aktivnosti in ustvarjanju. Njegov glavni namen je zbiranje spominov na vsakdanje življenje nekoč, za zanamce, ter s tem promoviranje pomembnosti kulturne dediščine,« je povedala vodja projekta Anja Frković Tršan, območna koordinatorica domoznanske dejavnosti v Slovanski knjižnici, enoti MKL.

Do zdaj 50 nagrajenih zgodb

Prvi natečaj so izvedli leta 2018. V prvih petih letih, do letos, je sodelovalo 268 udeležencev. Vsako leto je nagrajenih deset zgodb, ki so objavljene na spletni strani MKL, na www.mklj.si ter na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra, na www.kamra.si. Do zdaj je objavljenih že 50 nagrajenih zgodb. Razmišljajo, da bi izdali tudi zbornik.

Žirijo sestavljajo trije člani, ki imajo znanje s področja kulturne dediščine in se v knjižnicah ukvarjajo z domoznanstvom. Vse zgodbe večkrat preberejo in pregledajo. Nato določijo merila, po katerih naredijo ožji izbor, najtežje pa je določiti prve tri.

»V ožji izbor uvrstimo teme, ki so tesno povezane z lokalno kulturno dediščino. Hkrati morajo biti dovolj zanimive, da pritegnejo starejše k pisanju,« pravi Anja Frković Tršan. FOTO: osebni arhiv
»V ožji izbor uvrstimo teme, ki so tesno povezane z lokalno kulturno dediščino. Hkrati morajo biti dovolj zanimive, da pritegnejo starejše k pisanju,« pravi Anja Frković Tršan. FOTO: osebni arhiv

Prva tri leta se je število udeležencev povečevalo, nato je začelo upadati. V prihodnjem letu načrtujejo analizo izvedbe in rezultatov natečaja, ki bo dala natančnejše odgovore, zakaj. Predvsem med epidemijo covida-19 se je število zgodb zmanjšalo.

»Sodelujoči so stari od 60 do 93 let. Bila sem presenečena, ko mi je najstarejša udeleženka po telefonu povedala, koliko je stara, saj je imela zelo mladosten glas,« pravi Anja Frković Tršan. Dodaja, da se za pisanje sicer bolj odločajo upokojenci do 75. leta. Starejši se zelo radi odzovejo na vabilo k pisanju svojih spominov. Veseli so, da lahko povedo svojo zgodbo. Nagrade, ki jih prejmejo nagrajenci, so bolj postranskega pomena. Več jim pomeni, da je njihova zgodba objavljena, ali pa že to, da jo nekdo prebere in se o tem lahko pogovarjajo.

Nagrade niso najpomembnejše

Nagrade so simbolične, med njimi so kozmetični izdelki in različne vstopnice. Letos jih bodo prispevali AMZS, Arboretum Volčji Potok, založba Goga, Kinodvor, Slovensko mladinsko gledališče in Tehniški muzej Slovenije. »Poanta ni v nagradah, glavni namen je pridobiti avtorje zgodb in jih aktivirati, da sodelujejo pri zbiranju spominov, kar je tudi socialna vloga knjižnice,« pravi Anja Frković Tršan.

Poleg MKL v natečaju sodeluje še osem knjižnic iz Osrednjeslovenske regije: Knjižnica Domžale, Mestna knjižnica Grosuplje, Knjižnica Medvode, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Knjižnica Logatec, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Knjižnica Litija.

Spomini posameznikov na vsakdanje življenje v preteklosti so izrednega pomena za ohranjanje kulturne dediščine. FOTO: Črt Piksi/Delo
Spomini posameznikov na vsakdanje življenje v preteklosti so izrednega pomena za ohranjanje kulturne dediščine. FOTO: Črt Piksi/Delo

Že od prvega leta se na natečaj odzivajo starejši tudi iz drugih regij. Zgodbe prihajajo z različnih koncev Slovenije, od Obale do Prekmurja, kar je zanimivo, saj so tako raznolike, kot je raznolika tudi Slovenija. »Veliko je zgodb ljudi, ki so se preselili, zgodba pa je vezana na kraj, kjer so preživljali mladost ali kjer so se rodili. Zato zgodb tudi nismo krajevno zamejevali, kajti udeleženec morda trenutno živi v Osrednjeslovenski regiji, zgodba pa je na primer vezana na Primorsko ali Gorenjsko,« pravi Anja Frković Tršan.

Zanimive teme, ki pritegnejo k pisanju

»Temo vedno izberemo v delovni skupini, ki pripravlja natečaj. V ožji izbor uvrstimo takšne, ki so tesno povezane z lokalno kulturno dediščino. Hkrati morajo biti dovolj zanimive, da pritegnejo starejše k pisanju. Morajo jim biti blizu in v njih vzbuditi nostalgične občutke. Hkrati pa morajo biti zastavljene dovolj široko, da se lahko čim več ljudi najde v njih,« pravi Anja Frković Tršan.

Prvo leto natečaja Zgodbe mojega kraja, 2018., je bila tema zelo široko zastavljena, podnaslovili so jo O njegovih ljudeh, zgodovini, naravni in kulturni dediščini. Naslednje leto so pisali o spominih na praznovanja in običaje. Leta 2020 so zbirali spomine na to, kako so ljudje nekoč preživljali počitnice, leta 2021 spomine na šolske dni, lani pa o tem, kako so se včasih zabavali.

Naslov letošnje teme je Kako smo se nekoč prevažali. Natečaj se je šele dobro začel, a je že prispelo nekaj zgodb. Letos poteka natečaj do 30. oktobra, ker so ga nekoliko pozneje začeli. Sklepna prireditev bo 28. novembra v prostorih Slovanske knjižnice za Bežigradom, takrat bodo tudi razglasili letošnjih deset nagrajencev. Tudi letos so merila enaka. Poslana kratka zgodba mora vsebovati elemente lokalne zgodovine, spomine na življenje nekoč, temeljiti mora na resničnih dogodkih. Avtorji lahko sodelujejo z eno samo zgodbo, ki naj bo napisana v slovenščini in naj ne presega 1600 besed. Eden od pogojev je tudi, da še ni bila objavljena. Zaželeno je, da priložijo še kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, vendar to ni pogoj za sodelovanje.

Pričakujejo čim več zanimivih zgodb. »Ideja o tej temi je nastala, ko smo se pogovarjali, kako je potekal nakup avtomobila včasih, ko je bilo na voljo le nekaj modelov in je bilo dostikrat treba ponj v Beograd, in kako je danes,« pravi Anja Frković Tršan. Zanimive so lahko tudi kakšne prav posebne vožnje z avtobusom ali vlakom, prva vožnja z letalom, dogodivščine s kolesom in motorjem in ne nazadnje morda tudi s kočijo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine