Ukrepi, ki naj bi varovali, so imeli hude posledice

Več preberite v članku:

Ob začetku epidemije zaradi novega koronavirusa pred dobrim letom dni so domovi za starejše postali žarišča širjenja okužb. Čeprav so bili v njih uvedeni strogi ukrepi, je bilo največ smrti, povezanih s covidom-19, prav med njihovimi stanovalci. Veliko se je govorilo tudi o tem, da je bilo nekaterim stanovalcem onemogočeno zdravljenje v bolnišnicah. V uradu zagovornika načela enakosti so lani poleti izvedli anketo o dogajanju. Ugotovitve, ki govorijo o tem, kako so ukrepe doživeli vsi vpleteni, bi morale biti temelj za nadaljnje delo na tem področju.

Čeprav so mednarodne vladne in nevladne organizacije kmalu po razglasitvi pandemije opozorile, da imajo starejši enake pravice kot vsi drugi, predvsem do enake ravni zdravstvene oskrbe in pravico odločati o svojem zdravljenju in drugih zadevah, so v zagovornikovi raziskavi ugotovili, da so bili v prvem valu v domovih za starejše pomanjkljivo obveščeni o tem, kdo je upravičen do bolnišničnega zdravljenja in kdo ne.

Ob razmahu okužb in velikem deležu smrtnih primerov glede na splošno populacijo so v uradu zagovornika med 2. julijem in 31. avgustom lani opravljali anketo med tistimi, ki so jih koronavorusna bolezen in ukrepi za zajezitev širjenja okužb najbolj prizadeli. Poizvedovanje je potekalo v dveh delih. V spletni anketi je sodelovalo 87 stanovalcev domov, 597 njihovih bližnjih ali svojcev, 72 direktorjev, 427 drugih zaposlenih v domovih in 84 sodelavcev nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s položajem starejših v družbi. Nato so opravili še poglobljene intervjuje z izbranimi poznavalci področja institucionalnega varstva starejših in nekaterimi stanovalci.

Več vsebin iz Generacije+