Starejši zaposleni so velikokrat neuporabljen potencial

V zadnjem dobrem letu in pol, odkar svet pretresa pandemija zaradi covida-19, se je pokazala pomembnost organizacijske kulture, ki vpliva na zavzetost in pripadnost zaposlenih ter tako prispeva tudi k produktivnosti podjetij. Organizacijsko kulturo pa oblikujejo vsi zaposleni, od direktorja do hišnika, od starejših do mlajših, je ugotavljalo 200 udeležencev konference z naslovom 50+ odtenkov organizacijske kulture – (ne)ovrednoteni kapital organizacije.

Organiziral jo je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad v okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI, udeležili pa so se je kadroviki, vodje organizacij in podjetij ter drugi zainteresirani.

Ustvarjalni in produktivni do upokojitve

Pomembno je, da znamo prepoznati neprecenljive izkušnje in znanje vseh, še posebno pa starejših zaposlenih, ki podjetjem oziroma organizacijam lahko dolgoročno prinesejo pomembne sinergije in rezultate, je poudaril minister za delo Janez Cigler Kralj: »Vse več starejših zaposlenih ohranja željo in zavzetost, da tudi proti koncu delovne dobe ostanejo ustvarjalni in produktivni. Na vseh nas pa je, da zanje ustvarimo ustrezno podporno delovno okolje. To je glavni namen projekta ASI, ki ga sklad izvaja v sodelovanju z ministrstvom in ob podpori evropskih sredstev.«

Matic Kadliček, direktor podjet­ja Video center, d. o. o., in kadrov­ski psiholog v podjetju Trgotur, d. o. o., je spodbudil k razmišljanju z izjavo: »Ne želim biti vodja podjetja žalostnih ljudi.« Predstavil je, kako pomembni so poleg zunan­jih tudi notranji delovni pogoji, kot so osebna izpolnitev, zanos, sprejetost, pripadnost, eden najpomembnejših pa je zaupanje. Glede na trend pomanjkanja delovne sile na trgu pa je izpostavil, da se morajo podjetja vse bolj zavedati dejstva, da si ljudje pred zaposlitvijo v podjetju vedno pogosteje zastavljajo vprašanje: ali želim postati tak človek, kot so ljudje v tej organizaciji?

Psihološka blaginja posameznika temelji na petih ključnih področjih oziroma elementih: prijetna čustva, angažiranost, medsebojni odnosi, smisel in dosežki, je povedal dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog, avtor knjig in priročnikov ter predavatelj na Univerzi na Primorskem. Najbolj učinkoviti so ljudje takrat, ko lahko pokažejo svoje zmožnosti in delajo stvari, ki jih zanimajo, pomemben pa je tudi občutek pripadnosti. Če želimo biti uspešni in učinkoviti, je treba ustvarjati dobro kulturo in ugodno klimo. Izpostavil je tudi pomembnost vrednot, ki jih je treba zasidrati v miselnost zaposlenih in vodstva; če je razkorak med zapisanim in dejanskim stanjem velik, je lahko tudi cinizem zelo velik.

Pomembno je podporno okolje za vzpostavitev vrednot organizacijske kulture, ki vpliva tudi na uspeh pri vpeljavi sprememb. FOTO: Jure Eržen/Delo

Največ informacij o delovanju podjetja se izgubi pri t. i. sred­njem menedžmentu, tako je samo štiri odstotke vodilnih menedžerjev seznanjenih s težavami v podjetju, je povedal Egbert Schram, izvršni direktor skupine Hofstede Insights. V družbah, ki temeljijo na avtoriteti, kamor spada tudi slovenska, so pričakovanja do odgovornih velika, zato je pomembna skladnost med dejanji in besedami.

Smisel dela in povratne informacije

Delo se je v zadnjem času zelo spremenilo, je ugotavljal Dejan Gruban, partner in direktor Kad­rovske asistence, in zahteva bolj dinamičen, individualiziran pristop k razumevanju posameznikov, njihove delovne uspešnosti in izboljšanju učinkovitosti. Pri tem si zaposleni želijo nekoga, ki jim bo pomagal pri razvoju za prihodnost, na primer »coacha«, jasnih pričakovanj, odgovornosti, smisla svojega dela in rednih povratnih informacij.

Na okrogli mizi so ugotavljali, da se v vseh podjetjih srečujejo s starajočo se delovno silo, povprečna starost zaposlenih je več kot 40 let. Podjetja krepijo organizacijsko kulturo z različnimi izobraževalnimi programi, tudi z urjenjem v čuječnosti in agilnosti, ki pomaga zaposlenim, da so še bolj uspešni in motivirani za svoje delo. Nekatera veliko pozornost namenjajo promociji zdravja na delovnem mestu. Ponekod imajo dober mentorski sistem, v katerem starejši mentorirajo mlajše in obratno. Starejšim zaposlenim omogočajo tudi prekvalifikacijo, če ne zmorejo več opravljati svojega dela. Prav tako so opozorili na pomembnost podpornega okolja za vzpostavitev vrednot organizacijske kulture, ki vpliva tudi na uspeh pri vpeljavi sprememb.