Covid-19 najeda tudi vseživljenjsko izobraževanje

V vseživljenjsko izobraževanje je vključenih samo 1,9 odstotka prebivalcev, starih od 65 do 74 let. Njihov delež se je v prejšnjem letu precej zmanjšal, najverjetneje zaradi pandemije covida-19, ugotavljajo na Sursu ob Tednih vseživljenjskega učenja, ki ta in prihodnji mesec potekajo po vsej Sloveniji.

V zadnjem desetletju so se starejši v omenjeni skupini največ izobraževali v letu 2013; takrat je bilo v vsaj eno od oblik izobraževanja vključenih 5,5 odstotka prebivalcev Slovenije te starosti.

Približno 170 različnih brezplačnih dogodkov

Od srede, 22., do petka, 24. septembra, bodo po vsej Sloveniji potekali Dnevi svetovanja za znanje, ki jih v okviru Tednov vseživ­ljenjskega učenja organizirajo Središča za informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih (ISIO), Središča za samostojno učenje (SSU) in Andragoški center Slovenije (ACS).



Njihov glavni namen je informiranje odraslih o možnostih izo­braževanja in učenja, če bi radi dokončali ali nadaljevali izobraževanje, si želijo bolje opravljati svoje delo, iščejo nova znanja in veščine, načrtujejo spremembo kariere ali pa bi radi ovrednotili že pridobljeno znanje in pridobili certifikat, je povedala Mateja Pečar z ACS.



V treh dneh bo vseh 34 središč ISIO in SSU skupaj s partnerskimi organizacijami izpeljalo približno 170 različnih brezplačnih dogodkov na različnih javnih krajih, kjer so informacije dostopne čim več odraslim. Stojnice znanja bodo tako na primer v nakupovalnih centrih, na mest­nih trgih, posamezne ustanove bodo organizirale dneve odprtih vrat. Veliko bo tudi brezplačnih delavnic, predavanj, večina v živo, nekaj pa jih bo dostopnih tudi po spletnih orodjih.

Najbolj uka željni so Skandinavci

Podatki kažejo, da je Slovenija po vključenosti odraslih, starih od 25 do 65 let, v izobraževanje tik pod povprečjem EU. V Sloveniji se je v letu 2020 udeleževalo formalnega in neformalnega izo­braževanja 8,4 odstotka odraslih, starih od 25 do 64 let, kar je bil najnižji delež v zadnjih desetih letih in tudi malo nižji od povprečja v 27 državah EU, kjer je bil 9,2-odstoten. Največ so se izobraževali prebivalci v skandinavskih državah, najmanj v vzhod­noevropskih.



Vseživljenjsko učenje je prostovoljna in samomotivirana dejavnost, ki se je posameznik loti iz osebnih ali poklicnih raz­logov. Na ta način je mogoče pridobiti znanje po formalni ali neformalni poti. Delež prebivalcev, ki so se usposabljali formalno ali neformalno, se je od leta 2010 do 2020 zmanjševal. Še posebno opazno je upadel lani, v prvem letu spopadanja s pandemijo covida-19; glede na leto 2010 za več kot osem odstotnih točk.



V vseživljenjsko učenje, formalno ali neformalno, je bilo lani vključenih 14,3 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Ta delež pa se niža. Največji je med mladimi, s starostjo prebivalcev pa, pričakovano, pada, ugotavljajo na Sursu.

Najmanj se izobražujejo samozaposleni

Med mladimi je bilo takih, ki so se lani izobraževali, največ, 76,6 odstotka, in večinoma so bili vključeni v formalno izobraževanje. Med prebivalci, starimi 50 let ali več, ki so se udeleževali predvsem neformalnih oblik učenja, pa je bil ta delež najmanjši, triodstoten.



Podatki kažejo, da se sred­nješolsko izobraženi redkeje dodatno izobražujejo. Prebivalci, stari 15 let in več, z največ osnovnošolsko izobrazbo, so se v letu 2020 udeleževali vseživ­ljenjskega učenja v največjem odstotku, največ jih je bilo vključenih v formalno izobraževanje. Med prebivalci, starimi več kot 15 let, s srednješolsko izobrazbo pa je bil ta delež najmanjši.



Najmanj se izobražujejo samozaposleni. Med neaktivnimi prebivalci, med katere spadajo tudi učenci, dijaki in študenti, stari vsaj 15 let, je bil delež vključenih v vseživljenjsko učenje lani največji, 19,2-odstoten. Med zaposlenimi se jih je izobraževalo 11,1 odstotka, med samozaposlenimi 7,1 odstotka.