V nadaljevanju preberite: 

Med svojimi potikanji po Krasu rad zaviha rokave in z veščino, ki jo je pridobil že v mladosti, popravi porušen zid ali pastirsko hiško. »Ob tem doživiš neverjetno meditacijo in pozabiš na vse tegobe. Osredotočen si samo na to, kako boš čim bolje vgradil kamen. Tako spotoma nekaj ustvariš in pustiš zanamcem, se naužiješ svežega zraka in razgibaš telo. Škoda, da številni rekreativci namesto tega tekajo po asfaltu in vdihavajo škodljive izpuhe,« pravi Boris Čok, ki mu gibanje in ustvarjanje v naravi pomenita največ, kar si je mogoče želeti.