Razpis, ki naj bi reševal kritične razmere

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 27. maja objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva, upoštevajoč deinstitucionalizacijo. Sofinancirali naj bi investicijske projekte, s katerimi bi zagotovili prijazno in varno bivalno okolje uporabnikom socialnih storitev v primeru izbruha epidemije koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni. Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je 13. julij, drugi rok je 27. avgust.

Javni razpis financira EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), in sicer v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 15 React EU – ESRR, pri čemer je prednostno področje odprava posledic krize v okviru pandemije covida-19. V treh letih, od letos do 2023, bo na voljo skupaj 93.000.762 evrov nepovratnih namenskih sredstev, in sicer letos 18,7 milijona, prihodnje leto 35 milijonov in leta 2023 preostalih 39.300.762 evrov.
 

V podporo deinstitucionalizaciji

Na ministrstvu so zapisali, da razpis ni namenjen krepitvi institucionalizacije in povečevanju zmogljivosti, temveč reševanju kritičnih razmer, pokrivanju vrzeli in zagotavljanju ustreznih standardov v obstoječih institucijah socialnega varstva ter podpori deinstitucionalizaciji, ki je ključna usmeritev javnega razpisa. Sofinancirali naj bi projekte za izboljšanje bivalnega standarda stanovalcev z odpravo tri- in večposteljnih sob, za zagotavljanje ločenosti čistih in nečistih poti za preprečevanje širjenja okužb, vzpostavitev t. i. sivih in rdečih con, skladno z navodilom za delo, ter za zagotovitev infrastrukture za izvajanje storitev v skupnosti.

Javni razpis je razdeljen na dva sklopa, pri prvem gre za prilagoditev obstoječe infrastrukture, pri drugem za novogradnje oziroma nadomestne gradnje domov za starejše; pri slednjem bodo sofinancirani največ trije projekti oziroma kapacitete v skupnem obsegu največ 300 postelj oziroma mest.

Za izvajanje storitev v skupnosti, pa naj bo v prvem ali drugem sklopu, so predvidene tri možnosti: infrastruktura, namenjena izvajalcem pomoči na domu in socialnega servisa, začasne namestitve v obliki bivalnih enot in dnevnega varstva v obliki dnevnega centra; pri zadnjih dveh gre lahko samo za samostojno organizacijsko enoto.
 

Število postelj se ne sme povečati

V objavi še piše, da so cilji javnega razpisa pridobiti 1224 postelj, vzpostaviti infrastrukturo, ki bo zagotovila kakovostno in varno bivanje uporabnikom institucio­nalnega varstva v primeru izbruha epidemije koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni ter prispevala k procesu deinstitucionalizacije. Ker pa ni namenjen povečevanju kapacitet, se število postelj posameznega prijavitelja ne sme povečati, pri čemer to ne velja za število postelj v rdečih in sivih conah; poleg tega se število postelj ne sme povečati še pet let od datuma končnega izplačila izbranemu prijavitelju.

Ministrstvo bo posamezni projekt sofinanciralo v višini zaprošenih sredstev, ki morajo znašati najmanj 500.000 evrov in največ 12 milijonov evrov za celotno obdobje sofinanciranja projekta. Prijavitelj se lahko prijavi z več vlogami, pri čemer njihova skupna vrednost ne sme presegati 12 milijonov evrov.

Odpiranje vlog za prvi rok bo 20. julija, za drugi rok 3. septembra. Obakrat bo odpiranje javno, v primeru prevelikega števila prejetih vlog lahko strokovna komisija odloči, da odpiranje vlog ne bo javno, piše v razpisu.

Po 10 točk bodo prijaviteljem prinesla naslednja merila: utemeljitev projekta, finančna ustreznost projekta, skladnost s terminskim načrtom operacije, ocena tveganja, reference prijavitelja in zagotavljanje trajnosti projektnih rezultatov. Največje skupno število doseženih točk je 60. Za sofinanciranje bodo pred­lagani projekti, ki bodo prejeli najmanj 30 točk. Prednost bodo imeli tisti z višjim številom točk.


Če bo več vlog zbralo enako število točk in za sofinanciranje ne bo na voljo dovolj denarja, bo dobila prednost vloga, ki je prejela več točk pri merilu ocena tveganja. Če bo vloga prijavitelja pri merilih finančna ustreznost projekta in skladnost s terminskim načrtom operacije prejela nič točk, jo bodo takoj izločili iz ocenjevanja. Izbrane projekte naj bi izvajali na celotnem območju Slovenije.
 

Zemljišče za gradnjo mora biti v lasti države

Med specifičnimi pogoji za prijavljene projekte je navedeno, da mora biti vlogi prijavitelja priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje za celotno investicijo, razen če to po zakonu ni potrebno. Če namerava prijavitelj infrastrukturo, ki omogoča varno bivanje uporabnikov institucionalnega varstva v primeru izbruha epidemije koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni, pridobiti z gradnjo, mora biti zemljišče, na katerem bo zgrajen objekt, ob oddaji vloge v lasti Republike Slovenije.

Marko Slavič, direktor mariborskega Doma Danice Vogrinec, je na okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi, ki jo je organiziralo združenje za dostojno starost Srebrna nit v Mariboru, komentiral, da je za ta razpis v roku meseca in pol treba pridobiti kompletno investicijsko dokumentacijo, spremeniti prostorske akte, pridobiti gradbena dovoljenja, za povrhu pa so od prvega javnega poziva spremenili še javno dikcijo, da je treba v primeru gradnje dobiti na razpolago državno zemljišče.

»Država od nas, ki smo upravljavec in ne lastnik zemljišč, zahteva, naj se prijavimo na ta projekt, ki v osnovnem merilu zahteva lastništvo državnega premoženja.« Na ministrstvo so naslovili vprašanje, kako naj se ta največji dom za starejše prijavi na razpis, da bodo prišli do dislocirane enote, in kateri kriterij je odločilen, če nimajo na razpolago državnega zemljišča. Ob tem, da je za pridobitev gradbenega dovoljenja na voljo mesec dni, rok za prijavo pa se izteka, odgovora še vedno niso dobili.