»Med epidemijo smo ugotovili, da smo lahko pomagali ljudem, ki nas že poznajo, težje pa je zaupanje vzpostaviti s tistimi, s katerimi še nismo sodelovali. Ljudje se zaradi nezaupanja ali drugih razlogov umaknejo, tudi če pomoč potrebujejo,« pravi
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva. Zato so pripravili nov projekt Po-moč, ki je namenjen starejšim od 60 let, otrokom in mladostnikom.
V občinah Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Žalec, Metlika, Črnomelj in Logatec je Slovenska filantropija začela izvajati nov projekt Po-moč, s katerim želijo še več ljudem omiliti ali odpraviti stiske, nastale zaradi epidemije covida-19. Ugotovili so, da so v tem posebnem času uspešno pomagali predvsem ljudem, ki jih že poznajo. »Na nas in seveda tudi na druge humanitarne organizacije so se in se obračajo tisti, ki nas že poznajo, ki nam zaupajo in ki brez težav stopijo v stik z nami. Tako smo jim lahko pomagali,« pravi Tereza Novak.
Zaupanje je odločilno, pravi Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Foto osebni arhiv
Opazili pa so, da bi bile ponekod stiske manjše, če bi prišli ljudje pravi čas in ne bi odlašali. V teh primerih gre predvsem za posameznike, ki jih še ne poznajo. »Ugotovili smo, kako pomembno je, da tisti, ki se znajdejo v stiski, poznajo organizacijo in ljudi, ki v njej delujejo, oziroma da je vzpostavljeno zaupanje z organizacijo in prostovoljci,« pravi sogovornica.
Koliko ljudi bi potrebovalo pomoč, pa je med epidemijo niso poiskali, ni znano, nehvaležne so tudi ocene. Oblike pomoči, ki so na voljo, so zelo različne, tako kot so različne stiske, pravi Tereza Novak: »Nekomu, ki je starejši, lahko stisko povzroči že urejanje naročila prek spleta ali razmišljanje, kako priti do zdravila iz lekarne ali iti k zdravniku.« Namesto da se stvari še dodatno zapletejo, mu lahko prostovoljec pomaga ali ga usmeri na drugo organizacijo.
Slovenska filantropija ima sedež v Ljubljani in enote v šestih mestih. Povezujejo od 600 do 700 prostovoljcev. V projekt Po-moč je vključenih 200 prostovoljcev.
Marsikdaj pomaga že zavedanje, da so v bližini ljudje, na katere se lahko obrneš. »Za starejše, ki imajo svojce daleč stran, je velikokrat tolažilno, če vedo, da je v bližini nekdo, ki ga lahko pokličejo, če bodo v težavah. Pomaga že to vedenje,« pravi sogovornica.
Zato so za starejše od 60 let, ki so zaradi nastalih izrednih razmer osamljeni, potrebujejo psihosocialno pomoč, dodatno informiranje, pomoč pri osnovnih življenjskih situacijah, pripravili program Po-moč, s katerim želijo ustvariti podporno okolje, jih povezati v socialno mrežo, ki bo temeljila na zaupanju. »Po-moč je namenjena tudi otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo pomoč pri učenju na daljavo, ker so v času epidemije iz različnih razlogov začeli zaostajati pri razumevanju nove snovi, pa tudi zato, da se njihova stiska ob pomanjkanju stikov z vrstniki ne bi poglabljala,« pravi sogovornica.
Kuharske delavnice medgeneracijskega centra Sadeži družbe v Metliki so dobro obiskane, a omenene na deset ljudi. Foto Hiša Sadeži Družbe Metlika
Strokovni sodelavci in prostovoljci Slovenske filantropije bodo take ljudi poiskali in jih – seveda ob njihovem soglasju ter glede na želje in potrebe – vključili v mrežo. Če bo potrebno, bodo skupaj poskušali premagati stiske, povezali jih bodo z institucijami, ki jim lahko pomagajo, ponudili jim bodo psihosocialno pomoč in gradili profesionalen, a zaupen odnos, ki daje občutek varnosti in povezanosti s skupnostjo. »Doseči moramo opolnomočenje, tako da človek zaprosi za pomoč pravočasno,« pravi Tereza Novak in poudari: »Prostovoljcev oziroma ljudi, ki so pripravljeni pomagati, je veliko.«
Slovenska filantropija, ki ima sedež v Ljubljani in enote v Mariboru, Murski Soboti, Žalcu, Črnomlju, Logatcu in Metliki, združuje od 600 do 700 prostovoljcev, od katerih jih je okoli 200 vključenih v projekt Po-moč. Številni sodelujejo v programu Viški hrane – obrok ljudem, ne smetem, v katerem razvažajo in razdeljujejo obroke ljudem v stiski, ter v Prostovoljskem servisu, s katerim zagotavljajo družabništvo in spremstvo starejšim ter gibalno oviranim osebam oziroma pomoč bolnim, pomoč pri rehabilitaciji po zdravljenju v bolnišnici, varstvo otrok in učno pomoč otrokom. Pod njihovim okriljem deluje tudi Pro bono ambulanta, posvetovalnica in ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Na klepet v metliško Hišo Sadeži družbe
V Metliki so lani praznovali peto obletnico Hiše Sadeži družbe, ki deluje pod okriljem Slovenske filantropije. Vsak dan imajo raznovrstne dejavnosti za različne generacije: od taborov za otroke do računalništva za starejše, klepeta ob kavi, risanja mandal, kuharskih delavnic, ročnih del … »Zaradi epidemije se število naših aktivnosti ni spremenilo, saj smo bili eni redkih, ki smo bili odprti, spremenilo pa se je število udeležencev,« pravi Vesna Petric, vodja hiše. Med njihovimi obiskovalci, ki se zdaj spet lahko srečujejo v skupinah do deset, so številni starejši. Ti so v času epidemije najbolj potrebovali klepet.
»Naš namen je, da ljudem popestrimo življenje, da jim ponudimo prostor, kjer so vedno dobrodošli in kjer se je mogoče kadar koli pogovoriti,« pravi Vesna Petric.
Sodelujejo tudi v projektu Po-moč, o namenu katerega so prebivalce seznanili prek občinske spletne strani. Prav tako so se povezali z Društvom upokojencev Metlika, ki redno obiskuje svoje člane, in med njimi so že našli štiri upokojence, ki jim bodo pomagali prostovoljci Slovenske filantropije. Število pa se bo verjetno še povečalo, saj načrtujejo podobno sodelovanje s centrom za socialno delo in društvom invalidom. »Najpomembnejše pa je, da se bodo informacije o tem, kaj vse se dogaja v Hiši Sadeži družbe, razširile od ust do ust,« pravi Vesna Petric.
Komentarji