Nejasna prihodnost večgeneracijskih centrov

Potem ko je pri nas zaživelo 15 medgeneracijskih centrov, ki so tudi po mnenju države »odličen primer naslavljanja ranljivejših ciljnih skupin prebivalstva v njihovem lokalnem okolju«, je njihov obstoj vprašljiv. Pred več kot letom in pol se je njihovo financiranje ustavilo, zato je njihova prihodnost negotova.

Med letoma 2017 in 2021 je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve financiralo vzpostavitev in delovanje mreže 15 večgeneracijskih centrov, ki so delovali po vsej državi. »Namen večgeneracijskih centrov je bil ponujati raznolike, dostopne in kakovostne preventivne programe, namenjene ranljivim družbenim skupinam, ter tako prispevati k dvigu kakovosti življenja ranljivih skupin in preprečevati zdrs v socialno izključenost in revščino,« pravijo na ministrstvu.

1,7 milijona evrov v letu 2021

Konkretno so večgeneracijski oziroma medgeneracijski centri namenjeni različnim ljudem: otrokom, mladim in starejšim, ljudem s posebnimi potrebami, migrantom in beguncem, romskim družinam, invalidom ter nekaterim drugim skupinam, pri katerih je zaznano večje tveganje za socialno izključenost.

Država je v omenjenem obdobju za delovanje centrov namenila 8,6 milijona evrov evropskih sredstev, od tega je bilo v zadnjem letu, to je 2021., porabljenih dobrih 1,7 milijona evrov. Sredstva so zagotavljala kritje tako zaposlitev kot drugih stroškov izvedbe projektnih aktivnosti.

»Ker se je financiranje medgeneracijskih centrov pred več kot letom in pol ustavilo, je njihova prihodnost vse bolj negotova,« je opozorila Barbara Lužar, vodja programa Medgeneracijsko sodelovanje pri Slovenski filantropiji in vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, ki je tretji medgeneracijski skupnostni center Slovenske filantropije.

Programi in brezplačne vsebine

V petih večgeneracijskih centrih, ki uspešno delujejo pod okriljem Slovenske filantropije – prvo Hišo so odprli pred več kot desetletjem v Murski Soboti, do danes pa so zrasle še Hiše v Žalcu, Črnomlju, Metliki in Logatcu –, vsako leto v svoje programe vključijo več kot 10.000 uporabnikov. Hiše ponujajo raznolike programe oziroma brezplačne vsebine, od tečajev tujih jezikov, kuharskih, računalniških in ustvarjalnih delavnic, delavnic šivanja, potopisnih predavanj, nudijo brezplačno učno pomoč za osnovnošolce, organizirajo prostovoljski servis in usposabljanja za prostovoljce, počitniške tabore in delavnice.

Samo v Hiši sadežev Murska Sobota je v desetih letih delovanja več kot 380 prostovoljcev opravilo več kot 30.000 ur prostovoljnega dela in izvedlo več kot 10.000 brezplačnih delavnic, dogodkov in aktivnosti, ki se jih je udeležilo okoli 10.000 ljudi, skupaj so opravili več kot 55.000 obiskov. Aktivno so vključeni tudi v program Viški hrane in vsak teden lahko od 50 do100 družin, v Murski Soboti tudi na dan, dobi pakete kakovostne hrane, sadja in kruha ter si tako prihrani marsikatero stisko.

»Hiše Sadeži družbe ob podpori lokalnih skupnosti, donacij in drugih programov še vedno kakovostno izvajajo zastavljene programe ter se s prostovoljci aktivno odzivajo na potrebe lokalne skupnosti, vendar je delovanje centrov brez finančne podpore države čedalje težje, saj je ogroženo tudi strokovno vodenje teh centrov,« je opozorila Barbara Lužar in poudarila, da so strokovni sodelavci za kakovostno izvajanje programov nujni, saj se v njihove programe vključi vse več ljudi z različnimi psihosocialnimi in drugimi težavami.

En center več

Čeprav so na ministrstvu zagotovili, da bodo programe kmalu lahko izvajali bolj celostno in da razpis prihaja, se to po letu in pol ni zgodilo, je opozorila Barbara Lužar. Na ministrstvu so odgovorili, da si želijo tudi v prihodnje »podpreti projekte, ki bodo pri ciljnih skupinah spodbujali razvijanje raznolikih kompetenc in vseživljenjsko učenje ter bodo uporabnike opremili z veščinami tako za spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi kot za lažje vključevanje v družbo«. Predvidena je tudi razširitev mreže za en center in višja podpora zaposlitvam v okviru projektov.

Kdaj bo to, na ministrstvu še ne vedo. Sredstva za delovanje večgeneracijskih centrov bodo zagotovljena znotraj ukrepov v okviru programa evropske kohezijske politike 2021–2027. Izvajalci bodo ponovno izbrani na javnem razpisu, za katerega se še ne ve, kdaj bo objavljen, ker je odvisen od uresničevanja omenjenega programa.