Nisem si predstavljala, da bom v starosti preživljala tako srečne dni

Pred dobrim letom so po Sloveniji zaživeli večgeneracijski centri, lokalna stičišča za srečevanje otrok, mladih, starejših in vseh tistih vmes, ki si želijo širiti svojo socialno mrežo, še (bolj) vključiti v skupnost, na aktiven način preživljati svoj prosti čas in nekaj narediti za svoje bolj kakovostno življenje. Del pestrega programa, ki ga izvajajo, so predstavili tudi v okviru kampanje EU projekt, moj projekt 2018, s katero je želela Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko z več kot 40 dogodki med 12. in 19. majem pokazati, da je naš vsakdan boljši in lepši tudi zaradi dobrih projektov, ki smo jih uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Med njimi je namreč tudi 15 večgeneracijskih centrov, ki delujejo v vseh slovenskih regijah.



Tokrat so obiskovalcem ponudili številne aktivnosti za vse generacije, od ustvarjalnih delavnic, kjer je bilo mogoče ustvarjati z glino, svilo ali izrezki, ustvariti svojo razglednico ali milo in skuhati svoj prvi veganski obrok, do pestrega programa za najmlajše, ki so se učili improvizacije za pripravo lastne glasbene pravljice, poslušali zgodbe živalskega sveta, uživali v predstavi Fajn Teatra, se naučili indijanskega pozdrava z Indijančkom Vikijem in povsod pojedli veliko palačink.



V centrih sicer pripravljajo raznovrstne delavnice za kakovostno preživljanje prostega časa, zdrav življenjski slog, ustvarjalne delavnice, aktivnosti za otroke, učno pomoč, učenje slovenščine in tujih jezikov, delavnice socialne aktivacije, razvijanja digitalne pismenosti in športne aktivnosti za starejše, delavnice o izboljšanju komunikacije v družini, svetovalnice, pomagajo priseljencem, invalidom idr. »Delavnice me bogatijo. Veliko mi pomeni že samo druženje, spoznavanje z enako mislečimi ljudmi, ki so polni pozitivne energije. Nisem si predstavljala, da bom v starosti preživljala tako srečne dni,« je nad Centrom aktivnosti Koroške navdušena Ljudmila. Da ti centri veliko pomenijo tudi staršem otrok s posebnimi potrebami, pa dodaja Darinka, saj imajo prostor, da svoje izkušnje delijo z drugimi in so deležni medsebojne podpore.


 

 
Lidija Praprotnik, vodja projekta Planet generacij, ki deluje v Savinjski regiji, je prepričana, da so pri svojem poslanstvu uspešni. To po njenih besedah dokazujejo mnogi zadovoljni uporabniki: »Doslej smo mnogim ljudem pomagali, da so našli svojo sredino. Prav gotovo pa ima Planet generacij največjo dodano vrednost za tiste, ki so osamljeni ali socialno šibki, saj v centru najdejo tako družbo kot razumevanje, prostor za preživljanje prostega časa, novo znanje, nasvete ali drugo pomoč.« Temu pritrjuje tudi Ivan iz Velenja: »Zelo rad prihajam, ker se lahko na zaposlene obrnem za pomoč, pogovor ali tolažbo. Tu najdem družbo za igranje šaha, kartanje in tako mi čas mineva hitreje. Večgeneracijski center je idealen prostor za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev«. 


 
Večgeneracijski centri omogočajo tudi medgeneracijsko in medkulturno povezovanje. Ustvarjajo prostor za druženje, sodelovanje, prenos znanja in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih. Zelo pomembno je, da njihove aktivnosti sledijo potrebam lokalnega okolja in posameznih ciljnih skupin. Tanja Petek, vodja VGC Skupna točka na Zaloški v Ljubljani pravi, da si želijo, da bi večgeneracijski centri postali stičišča v lokalnih skupnostih, da bi se ljudje tam dobro počutili in bi jih z veseljem obiskali. »Čar Skupne točke je prav v tem, da program nastaja ob pomoči lokalne skupnosti in je namenjen lokalni skupnosti, ves čas pa ostaja popolnoma brezplačen. Ob tem uvajamo tudi mehke vsebine, ki povezujejo različne generacije in ustvarjajo tisto povezanost, ki se je v hitrem tempu življenja dandanes izgubila,« še poudarja Tanja Petek.