Nedostopnost javnih stavb za invalide ne bo odpravljena do roka

Zagovornik načela enakosti je pripravil posebno poročilo o nedostopnosti objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi, v katerem ugotavlja, da prostori, ki bi morali biti enako dostopni vsem prebivalcem, za ljudi z invalidnostmi večinoma niso. Do 11. decembra 2025, ko naj bi bile po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse javne stavbe dostopne vsem prebivalcem, pa tudi ne bodo.  

»Ovire v javnem prostoru so tisto, kar moramo kot družba odpraviti zato, da bi lahko vsi, ki se težje gibljejo, prihajali v vse prostore, dostopne večini,« poudarja zagovornik Miha Lobnik ob izdaji posebnega poročila z naslovom Nedostopnost objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi.

V njem je 2200 ljudi, odgovornih za stavbe in prostore, ki so v javni rabi, ocenilo, da velik delež teh objektov ni dostopen ljudem z invalidnostmi. Vzrok za to so pomanjkanje finančnih sredstev, nepoznavanje dolžnosti zavezancev glede zagotavljanja dostopnosti objektov za ljudi z invalidnostmi ter predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ki otežujejo proces prilagoditve objektov. Nekateri odgovorni pa tudi ne vedo, kje in kako poiskati informacije za pripravo projektov za izvedbo prilagoditev.

Anketa je pokazala, da večina javnih stavb tudi po zakonsko določenem roku ne bo urejena tako, kot zahteva zakon. FOTO Jure Eržen/Delo

Analiza 1645 v celoti izpolnjenih vprašalnikov razkriva, da vsak četrti upravljavec prostora v javni uporabi meni, da mu do 11. decembra 2025, ko se bo iztekel zakonsko določen rok za ureditev dostopnosti do teh objektov, ne bo uspelo zagotoviti ustreznih gradbenih prilagoditev. Približno 40 odstotkov objektov bo po samooceni upravljavcev po tem roku še vedno brez tehničnih prilagoditev. Okoli 60 odstotkov anketirancev pa je ocenilo, da njihovi prostori do decembra 2025 ne bodo opremljeni z zvočnimi in svetlobnimi indikatorji ali s pisnimi informacijami v lahko razumljivem jeziku.

Zagovornik je za izboljšanje stanja dal več priporočil ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V sodelovanju z Urbanističnim inštitutom naj pripravijo celovito analizo stanja prostorske dostopnosti javnih stavb in jo javno objavijo. Ministrstvo naj vzpostavi nacionalno svetovalno-informacijsko točko, ki bo na enem mestu ponujala celovite informacije in pomoč za zagotavljanja dostopnosti objektov. Posebno pozornost naj nameni prilagoditvam zvočnih in svetlobnih indikatorjev ter pisnih informacij. Sprejme naj tudi predpis o minimalnih zahtevah za izvajanje petega odstavka 8. člena zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

»Ovire v javnem prostoru so tisto, kar moramo kot družba odpraviti zato, da bi lahko vsi, ki se težje gibljejo, prihajali v vse prostore, dostopne večini,« poudarja zagovornik Miha Lobnik. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ministrstvu za kulturo je zagovornik priporočil, naj v najkrajšem možnem času pripravi smernice za odločanje o kulturnovarstvenih soglasjih, ministrstvu za naravne vire in prostor pa, da naj čim prej pripravi predlog spremembe gradbenega zakona tako, da bo vključeval končni rok za obvezno primerno prilagoditev sedanjih objektov ter nedvoumno določal pristojnost inšpekcije in globe v primeru kršitev.

Vladi pa je zagovornik priporočil, naj pripravi oceno proračunskih sredstev, oseben investicijski načrt, zagotovi potrebna namenska proračunska sredstva in pripravi analizo možnosti črpanja evropskih sredstev za ta namen.