Kdaj urejati pravne zadeve oseb z demenco in starejših?

Združenje Spominčica - Alzheimer Slovenija vsak prvi ponedeljek v mesecu med 9. in 10. uro svetuje, kako urejati različne obveznosti in zadeve za osebe z demenco, vi pa jih v tem po potrebi podprete. Ali se ljudje, ki imajo demenco, oziroma njihovi svojci dovolj zgodaj obrnejo po pravno pomoč?

Kolikor lahko ocenim, so svojci dobro obveščeni, kar lahko pripišem dobri ozaveščenosti in angažmaju zdravstvenih delavcev, Spominčice … Nekateri zgolj iščejo dodatne informacije, drugi skušajo rešiti, kar se rešiti da, tretji želijo potrditev nekih ravnanj. To ne pomeni, da imajo vsi urejene pravne izzive.
 

S kakšnimi pravnimi problemi se spoprijemajo? Verjetno so na eni strani problemi, vezani na družino, kot je urejanje zapuščine, na drugi pa pravice ljudi z demenco?

Največkrat bi radi nasvet glede urejanja skrbništva, premoženjske zadeve niti ne izpostavljajo v večjem obsegu. Malo več je vprašanj, kako izpodbiti pravne posle, ki jih sklene oseba z demenco, težko kognitivno motnjo, in so nični. Ko se pogovarjam z drugimi starejšimi, na primer med obiskom v dnevnih centrih aktivnosti za starejše, pa je izzivov več, od sosedskih sporov do nasilja v družini, ločitev.
 

So to tudi najpogostejši pravni problemi, ki so sploh povezani s starejšimi in njihovimi svojci ali pa so dementne osebe še bolj ranljive?

Vsekakor so osebe z demenco bolj ranljive kot ljudje brez nje. Veliko starejših ima na sploh relativno marginaliziran položaj v družbi. Položaj se tudi razlikuje glede na to, ali gre za upokojence v Ljubljani ali denimo o starejših na severovzhodu države oziroma na podeželju, kjer jim nekatere manjše občine ne zagotavljajo primerljivih storitev za njihove potrebe, kot so delujoče podporne socialne aktivnosti (DCA), javni prevoz in podobno. Osebe z demenco in svojci pa so še toliko bolj ranljivi, ker Slovenija nikakor ne »zmore« (noče?) sprejeti zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. To je naloga politike in odgovornost oblasti, stroka že leta zahteva dolgotrajno oskrbo.


 

Kako imamo urejeno področje pravic, povezanih z dementnimi osebami in starejšimi sploh, če se primerjamo drugimi evropskimi državami?

S primerjalnimi podatki ne razpolagam, a zgovorni so že podatki za Slovenijo. Statistika zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kaže, da je v nekaterih občinah, recimo na Goričkem, povprečna starostna pokojnina le okoli 400 evrov ali manj. Dolgotrajne oskrbe kot enotnega sistema nimamo in tudi aktivnosti zadnjih dveh vlad niso pripeljale nikamor, predlogi niti niso vodili v smer enotnega sistema. Pomoč na domu je razdrobljena, po obsegu je neenakomerna, nepravična znotraj države, saj so cene različne: v eni občini je celo brezplačna, občina Jezersko, na primer, pa je po naših informacijah iz leta 2019 sploh nima. Država tudi nima strategije za adaptacije, vgradnjo dvigal in druge ukrepe, da bi starejši lahko dlje živeli doma – naša opozorila pristojni prezrejo. Javni domovi za starejše se ne gradijo, covid-19 pa je pokazal, da so sedanji arhitekturno zastareli.

Specifiko oseb z demenco obravnavajo predvsem znotraj zdravstva, nedavne spremembe družinskega zakonika so tudi jasno uredile postopek postavitve pod skrbništvo. Žal pa za vse starejše, a ne le zanje, umanjka cel spekter podpornih in preventivnih kulturnih, socialnih in drugih ukrepov. Te ponujajo zgolj nevladne organizacije, med njimi Spominčica.

Z vidika evropske primerjave naj omenim, da je Amnesty International proti koncu lanskega leta objavil štiri poročila o ravnanju s starejšimi v domovih med epidemijo covida-19, in sicer v Angliji, Belgiji, Italiji in Španiji. Povsod smo, tako kot v Sloveniji, ugotovili kršitve pravice dostopa do zdravja.
 

Kdaj bi se starejši oziroma njihovi svojci morali lotiti urejanja pravnih zadev?

Vsakdo bi moral imeti svojega odvetnika, ki mu brezpogojno zaupa, nekako tako, kot ima vsak svojega avtomehanika. Odvetniki bodo – skupaj s svojci, zdravnikom – znali svetovati postopke, da se zaščitijo interesi starejših, oseb z demenco, svojcev. Možne so različne rešitve, na primer pogodba o dosmrtnem preživljanju urejanje skrbništva ali kaj tretjega. Vsekakor je prav, da se ljudje tega lotijo najkasneje takrat, ko je postavljena prva diagnoza ali sum demence. Še nekaj je pomembno: tako kot avtomehaniki ne popravljajo hladilnikov, je tudi tukaj pomembno, da pridobite prave informacije. Bližnji ali znanci so lahko polni nasvetov, ki so morda podani dobronamerno, niso pa nujno najboljši. Investicija v pravni nasvet je tudi investicija v mir namesto stresa in morebitnega pravdanja.