Kako in kdaj zaprositi za varstveni dodatek?

Kaj je varstveni dodatek?

Od uveljavitve nove socialne zakonodaje 1. januarja 2012 je varstveni dodatek socialnovarstveni prejemek za tiste, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Pravico do varstvenega ureja Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki med drugim določa tudi, da se za ugotavljanje varstvenega dodatka smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za denarno socialno pomoč.

Z varstvenim dodatkom se tako zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so npr. stroški z vzdrževanjem stanovanja ipd. in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Namenjen je osebam (predvsem starejšim osebam), ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, to so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški), niso zaposleni in so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili do nje upravičeni ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek. Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje tudi druge z zakonom določene pogoje in nima dohodkov in premoženja, znaša 591,20 evrov.

Marca letos smo imeli 21.840 prejemnikov in – ker gre za zakonce - 23.651 upravičencev varstvenega dodatka.
 

Varstveni dodatek je povezan tudi z družinskim zakonikom. Kako?

Družinski zakonik predpisuje vzajemno dolžnost preživljanja otrok in staršev. Določa, da mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega. Šteje se, da si starši ne morejo pridobiti sredstev za življenje sami, kadar izpolnjujejo splošne pogoje za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Ti pogoji so, da so osebe (starši) trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali nezaposlene starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški.


 

Kakšne so smernice, ki jih je pripravilo ministrstvo in poslalo Centrom za socialno delo za ugotavljanje pogojev preživljanja?

Prva smernica je, da je obveznost preživljanja v naravi ali denarna, kar pomeni, da ima otrok izbiro, na kakšen način bo obveznost preživljanja izvajal: bo starša vzel k sebi za preživljanje, mu plačeval preživnino ali poskrbel za njegovo preživljanje na drug način. Druga smernica pravi, da če polnoletni otrok nima dovolj sredstev za preživetje, če je upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka do 6. dohodkovnega razreda (od 1. februarja 2020 znaša 680,56 eur na družinskega člana), državne štipendije, subvencije malice ali subvencije kosila, se predpostavlja, da otrok nima dovolj sredstev za preživljanje (cenzus za pridobitev varstvenega dodatka za samsko osebo je namreč 591,20 eur).

Tretja smernica govori o tem, da ima dolžnost preživljanja otrok in zakonca prednost pred preživljanjem staršev zavezanca. Prav tako ni dolžnosti preživljanja starša, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti. Peta smernica je za primere, ko ima starš z otrokom sklenjeno eno izmed dednopravnih, in se na podlagi vsebine pogodbe ugotovi, v kolikšni meri je staršu zagotovljeno preživljanje. Šesta smernica pa dopušča tudi druge utemeljene okoliščine, da otrok ne bo preživljal starša, kot npr. nasilje otroka nad staršem, odhod v tujino, prestajanje zaporne kazni…


 

Kako je z vračanjem varstvenega dodatka?

Od 1. februarja 2017 dalje širšemu krogu upravičencev do varstvenega dodatka niso več vpisane zaznambe na njihovih nepremičninah, prav tako njihovim svojcem ni potrebno varstvenega dodatka vračati. To velja za tiste upravičence do varstvenega dodatka, ki jim je bil dodeljen od 1. februarja 2017 dalje ter nimajo v lasti stanovanja ali stanovanjske hiše (v katerem oziroma kateri dejansko bivajo in imajo prijavljeno stalno prebivališče), katerega oziroma katere vrednost presega 120.000 evrov. Tako vračilo varstvenega dodatka ostaja le za ožji krog upravičencev do varstvenega dodatka, za katere se v zapuščinskem postopku ugotovi, da so prejeli varstveni dodatek in so imeli v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti nad 120.000 evrov.
 

Uveljavljanje varstvenega dodatka se ureja preko Centra za socialno delo?

Na CSD tudi ustrezno svetujejo in podajo ustrezna pojasnila. Varstveni dodatek se uveljavlja z enotno vlogo za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, ki smo jo letos poenostavili, da je bolj pregledna, jasna in manj obsežna.