Digitalizacija prinaša pred starejše velike izzive

Država mora omogočati enakovreden dostop do informacij in storitev tudi tistim, ki nimajo dostopa do interneta ali si ukvarjanja s tem ne želijo, so ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših s sloganom Digitalno opismenjevanje za vse generacije ugotavljali udeleženci medgeneracijske spletne kavarne v organizaciji Zdusa.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je napovedal, da bodo v Zdusu še naprej iskali možnosti za izobraževanje na področju računalniških veščin in nakupa računalnikov za vseh 500 društev, ki delujejo v 13 pokrajinah po Sloveniji. V prihodnosti pa bodo prešli tudi na pametne članske kartice. Zdus se je prijavil na razpis ministrstva za javno upravo, s pomočjo katerega bodo poskrbeli za izobraževanje ter tako članom društev in vsem starejšim omogočili pridobivanje e-veščin in digitalnih kompetenc. Pravkar pričakujejo rezultate, z razpisom načrtujejo za te namene pridobiti 70.000 evrov.

Nova tveganja

Odgovorni urednik revije Zdus Plus in predstavnik za stike z javnostmi Črt Kanoni je med drugim opozoril, da digitalizacija prinaša tudi nova tveganja, kot sta na primer kibernetski kriminal in poplava dezinformacij, kar ogroža varnost vseh, še posebno pa starejših. Zato bi bilo treba poskrbeti za ustrezno zaščito.



Veliko storitev danes že poteka v digitalni obliki, na primer banč­ne, poštne, razvijata se e-zdravje in e-oskrba. Ob tem pa marsikje v Sloveniji ni širokopasovnega omrežja. Udeleženci so ugotavljali, da digitalizacija pred starejše prinaša velike izzive.
Čeprav se je po podatkih Sursa z internetom srečala več kot polovica starejših od 60 let, pa je treba poskrbeti tudi za tiste, ki nimajo dostopa do interneta, ne zmorejo slediti razvoju tehnologije ali si tega preprosto ne želijo.

Zato bi bilo treba povzdigniti glas in zahtevati ohranitev vseh komunikacijskih kanalov in dostopov do storitev, ki so bili na voljo do izbruha krize zaradi koronavirusa. Zdaj pa se dogaja, da brez interneta ni več mogoče priti do informacij, brez elektronske pošte ne moreš do zdravnika, po telefonu pa ga ne prikličeš. Pri tem se pozablja na vse druge komunikacijske kanale, ki so bili na voljo še pred kratkim. »Če želimo biti social­na država, je treba omogočiti vse mogoče informacijske in komunikacijske kanale, da se lahko pride do ponujenih storitev,« je poudaril Črt Kanoni.

Mnogi nimajo interneta in pametnega telefona

Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) je v javnem pismu ob mednarodnem dnevu starejših opozoril, da se je revščina v Sloveniji povečala in ne zmanjšala, pomoč pa mnogokrat ne pride do tistih, ki jo potrebujejo. »Starejši želimo biti vključeni v družbo, kar zahteva ukrepanje, in to takoj, ne v daljni prihodnosti,« je izpostavila predsednica SUS Francka Ćetković.

Da lahko starejši in upokojenci na starost živijo dostojno življenje, je treba zagotoviti višino pokojnine, ki to omogoča, dostopne social­ne in zdravstvene storitve za vse, ne glede na to, kje živijo, ter omogočanje njihove polne vključitve v družbo, s soodločanjem starejših ljudi o njih, so poudarili v Susu.

Opozorili so na nedavna poročila Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), ki kažejo, da ženske in starejši bolj doživljajo digitalno neenakost kot druge družbene skupine; bodisi nimajo dostopa do tehnologij bodisi pogosto ne izkoristijo v celoti priložnosti, ki jih ponuja tehnološki napredek, ker za to nimajo možnosti.

»Ni dovolj, da se jih z enkratnimi akcijami uči uporabe pamet­nega telefona, komuniciranja po spletu in podobno. V Sloveniji živi več kot petina prebivalcev, starejših od 65 let, večina ne uporablja interneta in nimajo pametnih telefonov. Pomoč druge osebe pri uporabi teh storitev pomeni ustvarjati odvisnost starejših od drugih zato, ker nimajo možnosti uporabe sodobne komunikacijske tehnologije. In to je nesprejemljivo. Razvoja prav gotovo ni mogoče ustaviti, treba pa je zagotoviti, da lahko starejši uresničujejo svoje pravice tudi na klasičen način,« so še zapisali v Susu.

Krepiti socialno državo

V društvu za dostojno starost Srebrna nit zahtevajo nujne sistemske spremembe in konkretne rešitve za dostojno starost. »Epidemija koronavirusa je bila usod­na za preveč starejših tudi v naši državi. Starizem oziroma staromrz­ništvo in nasilje nad starejšimi se v družbi krepita. Kratenja pravic starejših, še posebno v domovih starejših, a tudi tistih, ki živijo v domačem okolju, je preveč,« opozarja predsednica Biserka Marolt Meden.



Opomnili so, da nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, a ne takšnega, kot je bil z vlade poslan v državni zbor, treba je določiti dolgoročno sistemsko financiranje. Predvsem pa je, so prepričani, treba krepiti socialno državo in medgeneracijsko sodelovanje.