![»Assmannova trdi, da 'pozaba ščiti storilce in slabi žrtve, zato je spominjanje s pričevanjem etična dolžnost in oblika zapoznelega odpora'. To, vsaj v literaturi, kažejo pripovedi o demenci,« pravi Dagmar Gramshammer-Hohl. FOTO: Dejan Javornik/Delo](https://www.delo.si/media/images/20240204/1636846.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Neomejen dostop | že od 9,99€
V nadaljevanju preberite:
Analizo o tem, kako naši pisatelji opisujejo življenje v domovih za starejše in kako ga verjetno vidimo tudi mi, je v drugem dvojčku predavanj O fenomenu starosti, ki ga organizirata Cankarjev dom in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, predstavila Urša Marinšek s Centra za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege Univerze v Gradcu. Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl, višja predavateljica na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu, pa je spregovorila o politizaciji demence oziroma o demenci kot metafori.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji