
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite:
Analizo o tem, kako naši pisatelji opisujejo življenje v domovih za starejše in kako ga verjetno vidimo tudi mi, je v drugem dvojčku predavanj O fenomenu starosti, ki ga organizirata Cankarjev dom in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, predstavila Urša Marinšek s Centra za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege Univerze v Gradcu. Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl, višja predavateljica na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu, pa je spregovorila o politizaciji demence oziroma o demenci kot metafori.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji