Učenje je življenje, naj krepi in radosti

»Učenje je življenje – naj krepi in radosti!« je osrednji letošnji slogan 26. Tednov vseživljenjskega učenja (TVU), festivala učenja, ki ga koordinira Andragoški center Slovenije (ACS) in je zaradi covida-19 tudi letos prestavljen v jesenski čas. Od danes do 10. oktobra bo okrog tisoč prirediteljev po vsej Sloveniji izpeljalo približno šest tisoč dogodkov.

Festival TVU je letos uvrščen med spremljevalne dogodke slovenskega predsedovanja svetu EU in ga bodo ob različnih priložnostih predstavili kot primer odlične prakse. Logotip predsedovanja tako krasi plakate in spletno stran TVU.

Ozaveščanje o priložnostih

TVU letos soustvarja 35 koordinatorjev, ki prispevajo k ozaveš­čanju, informiranju in širjenju poznavanja formalnih in neformalnih priložnosti za učenje. Le 26 jih je sofinanciranih iz javnega razpisa za sofinanciranje programov in dejavnosti izobraževanja odraslih v letu 2021, v katerem denarja žal ni bilo za vse. Drugi, med njimi mnogi prekaljeni koordinatorji, pa želijo ohraniti vlogo usmerjevalca TVU v svojem okolju in v to vlagajo lastna sredstva.



Na ACS po lanskih izkušnjah pričakujejo, da bo pod vodstvom 31 območnih in štirih tematskih koordinatorjev delovalo okrog tisoč prirediteljev. Med njimi so ljudske univerze, šole, vrtci in druge organizacije za izobraževanje, društva, ustanove, skupine in posamezniki, ki spodbujajo javnost k udeležbi pri vseživljenjskem učenju.

Nacionalno odprtje letošnjih TVU je potekalo 3. septembra ob 11. uri v Gledališki in koncert­ni dvorani Kulturnega centra Lendava, sogostiteljici sta Ljudska univerza Lendava in Občina Lendava. Na prireditvi bodo med drugim predstavili pet dobitnikov priznanj za zgledne učeče se iz pomurske regije, njihove zgodbe so navdušujoče. Podobne zgodbe bo v prihodnjih tednih mogoče slišati na različnih koncih države, je povedala nacionalna koordinatorica TVU mag.Zvonka Pangerc Pahernik z ACS.

Od računalniških delavnic do razstav in izletov

Dogodki in prireditve so zbrani v koledarju prireditev TVU 2021, ki je dostopen na spletni strani ACS (https://tvu.acs.si/sl/koledar/). Izobraževalni, informativni, svetovalni, kulturni, družabni, športni in drugi dogodki bodo potekali po vsej Sloveniji, na podeželju, v majhnih krajih in večjih mestih, v izobraževalnih in kulturnih ustanovah, knjižnicah, knjigarnah, zdravstvenih domovih, trgovskih centrih in na drugih mestih, ki pritegnejo pozornost javnosti.



Zainteresirani se bodo lahko udeležili računalniških, glasbenih, likovnih delavnic, predavanj in razstav, omizij, tekmovanj in izletov, gledaliških in glasbenih predstav. Ogledali si bodo lahko kmetije, šli na družinske pohode ali na energetske poti po vsej Sloveniji, pokušine, se udeležili klepetov v tujih jezikih, brezplačnih testiranj znanja in drugih dogodkov. Tudi internet in telefon sta med »prizorišči« TVU.

Trinajst skupnih tem in akcij

V povezavi s krovno temo »Učenje je življenje – naj krepi in radosti!« bo po vsej Sloveniji potekalo 1069 delavnic, bralnih maratonov in drugih izobraževalnih dogodkov. Poleg tega bo dogajanje popestrilo 12 skupnih tem in akcij. Med njimi bodo Beremo skupaj – za znanje in zabavo!, Samooskrba in gastronomija, Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje, Digitalna preobrazba družbe, Kulturna dediščina – spoznajmo, varujmo in ohranimo!, Trajnost­ni razvoj – lokalno in globalno!, Vključenost, izzivi večkulturnosti in dejavno državljanstvo ter Voda za vse – globalni pomen vode. Skupne akcije gostujočih projektov bodo Dan za kakovost, Dnevi svetovanja za znanje in Spoznaj spretnosti – zaglej nove priložnosti.

Parada učenja na 16 prizoriščih

Na 16 prizoriščih po Sloveniji bo v sredo, 15. septembra, potekala akcija Parada učenja – dan učečih se skupnosti (PU). Izpeljavo TVU denarno omogočata ministrstvo za delo, družino, social­ne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, prireditelji pa vlagajo tudi lastne vire. Od leta 1996 so TVU sestavni del mednarod­nega gibanja festivalov učenja in ena vodilnih med približno 40 podobnimi pobudami. Strateško naravnanost in nacionalni pomen festivala slikovito prikaže dolgoletno geslo TVU »Slovenija, učeča se dežela«, podpira ga tudi vlada.



Projekt TVU je sistemsko umeščen v resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih in se uresničuje z vsakokrat­nim letnim programom izobraževanja odraslih. V njem so TVU izrecno navedeni kot promocijska in animacijska dejavnost, potrebna za razvoj izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja.

Evropski program za učenje odraslih

Strokovnjaki ACS sodelujejo tudi v delovni skupini ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pri pripravi novega Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO). Resolucija sveta o prenovljenem EPUO za obdobje 2011–2020 se je namreč lani iztekla, nova pa bo spet temelj za nadaljevanje tega projekta. Osnutek novega EPUO, ki je zasnovan na holističnem pristopu k učenju in izobraževanju odraslih, njegovi vlogi pri odzivanju na sodobne družbeno-ekonomske izzive ter spoznanjih o dosedanjem uresničevanju EPUO, je pripravljen in usklajevanje na evropski ravni že poteka.



Na ACS so o uresničevanju prenovljenega Evropskega programa za učenje odraslih v Sloveniji pripravili videopublikacijo o spodbujanju temeljnih zmožnosti odraslih Zmorem, torej sem! V njej med drugim opozarjajo, da se je v krizi pokazalo, kako pomembno vlogo ima lahko izo­braževanje odraslih. Ljudem, zlasti nizko kvalificiranim in starejšim delavcem, vseživljenjsko izobraževanje omogoča, da izboljšujejo svojo sposobnost prilagajanja spremembam na trgu dela in v družbi.



Géraldine Liberau iz generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije pravi, da je Evropska komisija pripravljena vlagati veliko sredstev v razvoj temeljnih zmožnosti evropskih državljanov. »Vemo, da med 70 milijoni odraslih v Evropi kar eden od petih dosega nizke ravni temeljnih zmožnosti. Ključno je, da še naprej podpiramo te ljudi, da lahko polno koristijo svoje pravice, se še naprej učijo in se razvijajo kot državljani in delavci.«

Osredotočenost na ranljive

Zvonka Pangerc Pahernik z ACS je povedala, da so se pri uresničevanju Evropskega programa za učenje odraslih oprli na pravila, da je treba vso pozornost nameniti ljudem, ki imajo nizko izobrazbo, nizke kvalifikacije in so resnično potrebni pomoči. V treh letih so izpeljali 21 Parad učenja, samo v zadnjem letu pa še 21 strokovnih dogodkov po različnih slovenskih krajih. Namenjeni so bili spodbujanju temeljnih zmožnosti odraslih, osredotočili pa so se na ranljive ciljne skupine: brezposelne, mlade, podeželsko prebivalstvo in priseljence.



V Novem mestu so pod drobnogled vzeli temo Mladi med šolo in zaposlitvijo. Zvonka Potočar iz Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto je izpostavila, da je treba ohraniti Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM), razvijati zmožnosti mlajših odraslih tako v programu PUM kot tudi v formalnem izobraževanju, spodbujati mlade k samostojnosti, samoiniciativnosti in podjetnosti ter k razvijanju lastnega delovnega mesta, kar pomeni ustvarjanje pogojev za to, da bodo imeli zaposlitev.

Zmožnosti za delo povezane z drugo platjo življenja

V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) so brezposelnim ponudili delavnice za razvoj zmožnosti, znanj in spretnosti, potrebnih za delo. Dr. Simona Šinko iz MKL pravi, da so zmožnosti za delo neločljivo povezane z zmožnostmi, potrebnimi za drugo plat življenja, ko so zabava, druženje, družina, kulturno udejstvovanje, prosti čas in podobno.

Iskali so tudi rešitve za probleme podeželskega prebivalstva. V Beli krajini se na težave z visoko stopnjo brezposelnosti odzivajo s spodbujanjem temeljnih zmožnosti, podjetnosti in samoiniciativnosti na treh ravneh. Mag Nada Žagar z Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj pravi, da je poleg osebne ravni, koliko smo motivirani za delo na kmetiji, pomembno tudi ožje lokalno okolje s svojimi razvojnimi strategijami, najbolj pomembno pa je, kako spodbudno davčno okolje ima država.



Ugotavljajo, da je za učinkovit razvoj teh zmožnosti potrebno sodelovanje najrazličnejših partnerjev, na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, saj lahko le sodelovanje različnih partnerjev pripelje do uspešnega izobraževalnega procesa. Zvonka Pangerc Pahernik je izpostavila, da mora biti ta proces vpet v druga prizadevanja, temeljiti mora na povezovanju, med deležniki pa morajo biti tudi učeči se, saj oni najlažje povedo, kaj potrebujejo, katere so njihove ovire, kako bi se jim dalo izboljšati pot do znanja in spretnosti.