Ali sta jahanje in kasaštvo primerni za starejše?

Ali je jahanje na splošno šport, ki je primeren za starejše?

Jahanje je vsekakor šport, ki je primeren za vse generacije in se z njim lahko ukvarjamo vse življenje, predstavlja pestro paleto aktivnosti za vsakogar. Seveda pa starejši jahajo predvsem za sprostitev, saj stik s konjem sprošča in pomirja. Vedno večje je tudi povpraševanje starejših po učenju jahanja in se jih vedno več tudi vpisuje v jahalne šole, kjer dobijo vso potrebno podporo in občutek pripadnosti.

Kaj pa kasaštvo?

Kasaštvo je šport, ki ni vezan na leta in je primeren tudi za starejše, saj podobno kot jahanje omogoča predvsem odklop od vsakdanjih skrbi in sprostitev. Je pa seveda predpogoj za starejše voznike, da so zdravi, ker je prisotnega veliko adrenalina. V slovenskem kasaškem prostoru nimamo šol za voznike, vsak voznik pa ima pred pridobitvijo vozniške licence izkušenega mentorja, ki mu pomaga pri učenju pravilnih pristopov, pridobivanju izkušenj in znanj, povezanih z oskrbo, pripravo, treningom konj … Kasaštvo je tako kot jahanje več kot šport, saj za uspeh na tekmovanjih nista dovolj trening in tekmovanje, temveč še vrsta dodatnih aktivnosti. Veliko starejših, ki se ukvarjajo s kasaštvom, tudi ne tekmuje, vključeni pa so v trening in rejo konj, ki predstavlja temelj, da lahko dobimo primernega kasača za tekmovanja.


 

Ali so starejši zainteresirani za jahanje in ukvarjanje s konji?

Starejši vedno več povprašujejo po učenju jahanja. Veliko je tudi takšnih, ki so v preteklosti že jahali in jih je pot življenja zanesla drugam, zdaj pa si želijo obnoviti svoje znanje. Pa ne zaradi športnih namenov, ampak predvsem za sprostitev in stik s konjem. Izbira tega mora ustrezati jahaču, saj ima padec s konja za starejše lahko hujše posledice kot za mlajše jahače. Cilj starejših jahačev je predvsem varno jahanje, dobro počutje – sprostitev na konjskem hrbtu ter dobro razumevanje s konjem.

Koliko članov, starejših od 65 let, ima Kasaška zveza Slovenije?

Pravilnik o kasaških dirkah predpisuje, da se vozniku, ki dopolni 65 let, vozniška licenca podaljša za eno leto, če zdravnik s področja dela in športa izda potrdilo, da je voznik sposoben sodelovati na kasaških dirkah. V Sloveniji smo imeli v zadnjem letu aktivnih osem voznikov, starejših od 65 let.



Najstarejši aktivni voznik je gospod Ive Dovžan, ki je dopolnil že 81 let in je v začetku leta 2021 na Kasaški akademiji prejel nagrado za življenjsko delo. A se ni ustavil pri tem, ampak je dobil še večji zagon za naprej. To dokazuje s treningi in tekmovanji na slovenskih hipodromih, kjer je v letu 2021 opravil 12 startov v dirkah in se odpravil tudi na dirko na tržaški hipodrom v Trstu ter tam dosegel odlično četrto mesto. Ponosni smo na vse starejše, ki vztrajajo in dokazujejo, da je tudi v jeseni življenja z delom mogoče vse.

Ali starejši člani tekmujejo ali pa imajo drugačne naloge, kakšne?

Nekateri še tekmujejo, drugi pa sodelujejo v drugih funkcijah – so delegati, vodje tekmovanj in sodniki na tekmovanjih, veliko pa jih je mentorjev mlajšim tekmovalcem. Prav tako je veliko starejših še trenerjev konj, ki te pripravijo na dirko, za samo dirko pa najamejo voznike. Je pa kasaštvo v veliko primerih družinska tradicija, kjer je v rejo, oskrbo, trening in tekmovanje vključenih več generacij iste družine. Te v sodelovanju mlajših in starejših pripravijo konje, da so uspešni na tekmovanjih. Za starejše imata velik pomen vključenost in sodelovanje z mlajšimi, bolj kot uspehi in nagrade.

Kakšne pozitivne vplive imata jahanje in ukvarjanje s konji na starejše?

Konji in jahanje pozitivno vplivajo na gibljivost, ravnotežje, koordinacijo. V človeku prebudijo naklonjenost, ljubezen, občutek pripadnosti, vse to pa pozitivno vpliva na starejše pri njihovih vsakdanjih opravilih, saj jim daje občutek lastne vrednosti, da nekaj zmorejo in so dlje časa samostojni, kot če se s konji in jahanjem ne bi ukvarjali.