Zrna na šahovnici

Šah ima svoje legendarne igralce, a tudi njegov nastanek je povezan z legendami. Ena od njih pripoveduje, da je učenjak Seta, ki naj bi izumil šahovsko igro, vladarju, ki mu je bil za inovacijo zelo hvaležen, predlagal na videz skromno nagrado. Na prvo polje šahovnice naj vladar postavi eno pšenično zrno, na drugo dve zrni, na tretje štiri, na četrto osem, na peto 16 ... Ko je vladar slišal za predlog, se je – tako legenda – samo nasmehnil, ker je bil prepričan, da bo na 64 poljih šahovnice nakopičena le skromna nagradica.

Drobne malenkosti pa vladar ni razumel – kar je za vladarje sicer zelo značilno. Možgani so slabo opremljeni za razumevanje geometrijskega zaporedja. Možgani so kalibrirani na linearno zaporedje. Razumemo zaporedje 2, 4, 6, 8, 10, 12 ... Ko pa gre za geometrijsko zaporedje, bolj od zdravorazumskih predstav pomaga list papirja in svinčnik ali računalnik. Če naj bi namreč izumitelj šaha Seta res dobil toliko žita, kot mu ga je obljubil vladar, bi dobil 18.446.744.073.709.551.615 zrn. Če zrna prevedemo v kubične kilometre, bi bila kašča, v katero bi Seta spravil nagrado, velika kakšnih 1200 kubičnih kilometrov.

Kam pes taco moli? Na prvi avgustovski torek je bilo v Sloveniji 139 na novo obolelih za covidom-19. Naslednji torek je bilo 247 novih bolnikov. Tretji torek jih je bilo 385. Potem 509. Na zadnji avgustovski torek je bilo 764 na novo obolelih. Problem števila zrn na šahovnici na prvi pogled ne obeta, da bo vladarjeva kašča bankrotirala. Vendar obljube nikakor ne bi mogel izpolniti. Na prvi pogled torkove številke o širjenju virusa ne kažejo, da se v skupnosti dogaja nekaj nevarnega. A se dogaja.

Če legenda, da je šah izumil učenjak Seta, drži, je imel vladar vendarle tudi nekaj sreče. Če bi tablo nekoliko povečal, če bi obsegala 9 x 9 polj, bi bila količina zrn, ki bi jih vladar dolgoval učenjaku, večja od volumna planeta.