Zakonca za pet metrov dolgo mizo

V antologijskem filmskem prizoru zakonca Rose sedita vsak na svojem koncu mize v jedilnici. Gospod poskuša z gospo, ki se želi čim prej ločiti, skleniti mir ob elegantni večerji, a glasba daje slutiti, da je nekaj narobe. Natančneje, da bo kmalu nekaj hudo narobe. Njuna ločitvena vojna se iz minute v minuto pomika proti zadnjemu bojišču: na eleganten kristalni lestenec, deset metrov nad tlemi, in nazadnje tudi pod njega.

Da je nekaj narobe, človek pomisli tudi ob pogledu na prizore, v katerih za absurdno dolgo mizo (pet metrov) absurdno dolgo (menda pet ur) sedita ruski in francoski predsednik Vladimir Putin in Emmanuel Macron, ki razpravljata o Ukrajini. Vprašanje, ali gre pri izbiri scenografije za igro moči ali paranojo, so si zastavili mediji po vsem svetu, uradni odgovor iz Kremlja pa je bil skop: Epidemiološki ukrepi. Miza naj bi bila torej varnostna razdalja pred morebitnim virusom.

A strokovnjaki za komunikacijo in javne nastope opozarjajo, da ima pri političnih protokolarnih obiskih, sploh takšnih, na katerih se pogovor vrti okoli kritičnih vprašanj, izbira ambienta pomembno sporočilo. »Morda ruski protokol zagovarja to odločitev tudi z lastno dvorno tradicijo, a glede na to, da ni šlo za protokolarno večerjo z več udeleženci, je bila odločitev za tak aranžma zagotovo premišljena,« pravi Vesna Sodnik. Izbira velike prazne dvorane ter pohištva, ki umetno ustvarja in še poudarja razdaljo med govorcema, po njenem mnenju sporoča dvoje: navidezno superiornost, ki meji na grožnjo, ter dejstvo, da so stališča sogovornikov tako vsaksebi, da bo za konsenz potreben več kot en pogovor. A Sodnikova opozarja še na nekaj. »Dlje ko fizično ostanemo od sogovornika, težje nas prepriča – to je zakon proksemike, fizičnega vpliva na sogovornika med komunikacijo.«

In to si velja zapomniti tudi sicer. Tudi za čisto vsakdanje pogovore.