Svet v kimonu

Predstavljaj si, da bi po vsem svetu nosili kimono. Ne bi bilo majhnih in velikih držav, ne bi bilo vojn, ne bi se delili na bogate in revne. Namesto tega bi bil simbol globalne enotnosti obi, širok svilen pas, ki omogoča, da se ta kos blaga lepo prilega telesu in daje tistemu, ki ga nosi, videz božanstva.

Zato so Japonci že nekaj let pred začetkom olimpijade tkali, barvali in oblikovali 213 kimonov, od katerih vsak predstavlja eno državo oziroma regijo, ki sodeluje (ali je nameravala sodelovati, a se je medtem temu odrekla) na teh športnih igrah.

Sloveniji je posvečen kimono z obrisi Triglava, koščkom modrega neba, vencem iz planik in rumenimi listi topola, ki jih veter nosi proti osamljeni cerkvici sredi Blejskega jezera. Videti je kot velik val ali morda piš vetra, ki je vso to lepoto vznemiril le toliko, da se pokaže v vseh barvah, nato pa znova potone v pastelno skladnost.

Dizajniral ga je Saori Mizuhaši, ki je do najmanjše podrobnosti proučil vse, kar je povezano s Slovenijo. Slovenski obi, pas za kimono, pa je ustvaril Harori Orimono, ki je za glavni motiv uporabil zlato listje srednjeevropskih gozdov.

Japonci so začeli olimpijske kimone izdelovati že leta 2014, pri čemer je bil njihov glavni namen, da v te čudovite tkanine vtkejo sporočilo miru in prgišče želja za srečo in blaginjo tistega, ki bo nosil kimono.

Predstavljaj si, da ni držav in da ni ničesar, za kar bi se ubijalo in umiralo, predstavljaj si, da vsi ljudje živijo v miru … To pesem je slišati skozi olimpijske kimone, s katerimi Japonska sporoča svetu, da ni treba veliko, da si človek zamisli svileni oblak, na katerem nas vse skupaj nosijo čudovite sanje, da »živi svet kot ena sama skupnost«. Kimoni bi morali biti na ogled na olimpijski razstavi, a niso. Vemo, zakaj. A vseeno si predstavljaj vse tisto, kar je na njih naslikano, in zapoj pesem, ki jo je Tokio izbral za himno svoje olimpijade. Lahko rečeš, da sem sanjačica, a nisem edina.