Luka

V Sloveniji živi 13.394 moških, fantov, fantkov, dojenčkov, ki jim je ime Luka. Med nami je torej več kot trinajst tisoč Lukov. Med moškimi imeni je na devetem mestu, med vsemi na dvanajstem, a po letu 1999 to ime dobi vsako leto največ slovenskih novorojenčkov. Skratka, Luka je že skoraj tri desetletja najbolj priljubljeno ime za sina v naši državi.

Medtem ko se je leta 1991 rodilo največ Rokov, Matejev in Markov, je leta 2019 prijokalo na svet največ Lukov, Filipov, Jakobov. In čeprav so modna muha tudi razni Tiani,Tineji, Emani in Naji, jih Luka zlahka premaga.



Če pogledamo zgodovino, ki jo pregledno pripravlja statistični urad, smo do leta 1940 na Slovenskem imeli malo Lukov, le 26 novorojenčkom moškega spola so v 40. letih prejšnjega stoletja dali to ime. V šestdesetih se jih je nabralo slabih sto, do konca sedemdesetih se jih je rodilo skoraj 800, do konca osemdesetih pa že več kot 2300. In potem je eksplodiralo: v prvem desetletju novega tisočletja je prijokalo na svet več kot tri tisoč Lukov in nato vedno več.

Dvom in vprašanje

Ime Luka izvira iz latinskega imena Lucas in naj bi nastalo po krajšanju iz Lucanus, v pomenu iz Lukanije, pokrajine v južni Italiji. V angleščini je Luke ali Lucas, francosko Luc, češko Lukáš, poljsko Lukasz, italijansko Luca.

Slovenski Luka pade v tisto skupino moških osebnih imen, ki povzročajo slovnične težave. Ker se končajo na samoglasnik, bi jih samodejno sklanjali po žensko (Luka, Luke, Luki...) ali pa ne vemo, kako in kaj, in nastanejo Lukati in z Lukatom, na Štajerskem celo Lukeji, z Lukejom ... V katoliški cerkvi 18. oktobra praznujejo god svetega Luka, apostola in evangelista, zavetnika zdravnikov, kirurgov, slikarjev, zlatarjev, kiparjev.



Seveda je med 13.394 slovenskimi Luki samo eden Luka Dončić. O tem ni dvoma. Vprašanje pa je, koliko staršev je ob izbiri tega imena za sina pomislilo prav nanj. In koliko jih v prihodnjih letih še bo.