Pred zimskim solsticijem

Čarobnost prazničnega časa se svetlika drugje, kot nam skuša dopovedati potrošništvo. V temi, ki se spusti hitreje kot kadarkoli v letu. Ali ko te sredi temačnega popoldneva v dneh pred Miklavžem v Podkorenu ustavi kožuhasta prikazen z rogovi in brento ter kravjimi zvonci in hoče odgovor, ali si bil priden.

Pred leti se je največja praznična čarovnija pokazala v zasneženi službeni gazi z gozdarsko odpravo, ki je določila, katere smrečice smejo biti posekane za božična drevesca. Slutiti jo je v mrazu, ki smo ga končno le dočakali, in jutranjem poprhu, slani, če že snega ni. Nekaj so ga sinoči vremenoslovci obljubljali v zatišnih alpskih dolinah, a kot pričakovano, napovedujejo klimatologi, bo snega vsako leto manj, nekoč bo na Zemlji le še deževalo.

Najopaznejše izginevanje se kaže prav na severni polobli in zemljepisni širini, tako v osrednji Evropi kot v Aziji in ZDA. Podatki programa Evropske unije za opazovanje Zemlje (in s tem tudi podnebnih sprememb) Copernicus kažejo, da se je količina snežnih padavin v zadnjih petdesetih letih na svetu zmanjšala za 2,7 odstotka.

Brez beline bodo tla vpila le še več sončne svetlobe, ozračje se bo še hitreje segrevalo, ogrožene bodo zaloge vode za kar dve milijardi ljudi po svetu, ki jih zagotavlja taljenje snega, poroča CNN. Preden bomo lahko zrli le še v dežne kaplje, bodo sicer nekateri deli sveta deležni izdatnih količin snega oziroma snežnih neviht, v ZDA bo to najverjetneje na njihovem severozahodu, a po temperaturni točki preloma bo sneg izgineval še hitreje.

Zadnja leta tedne pred božičem v naših krajih običajno ni ne snega ne dežja, suša pa se zdi, da dobesedno načenja prazničnega duha. Tudi domorodna smreka, odrezana pred tem, ko lahko razprostre svoje veje sredi ogrete sobe, nima več tistega, po čemer je še v otroštvu dišal prednovoletni čas. Ostaja le nostalgija, ki bo slej ko prej spremljala še marsikaj drugega, kar nam bo preostalo v dneh pred zimskim solsticijem.