Pravica do zobne miške

Še pred dnevi nisem vedela, da je plačevanje z gotovino človekova pravica. O tem me je razsvetlilo združenje, ki si prizadeva za vpis pravice do gotovine v ustavo. S tem bi, kot so zapisali, preprečili digitalno suženjstvo. Tudi te oblike suženjstva nisem poznala. Skratka, združenje je državnemu zboru dalo pobudo 25. avgusta, predsednica državnega zbora pa je pet dni kasneje razpisala šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov. Zbrati jih morajo 30.000, potem se postopek za spremembo ustave lahko začne.

Pobudnik, ki se je vrgel v ta boj, je s temeljitim raziskovanjem prišel do ugotovitve, da uvedba digitalnega denarja in ukinitev gotovine pomenita konec svobode za ljudi. V ozadju so globalisti in vlade, ki nas hočejo kontrolirati in nadzirati. Na primer: na tržnici ne bo več majhnih ­pridelovalcev zelenjave, ker bo sistem plačilne kartice zanje preveč zapleten. Kot gobe po dežju bodo rasli hekerji, mi pa bomo njihova žrtev. Vsak dan bomo odvisni od tehnologije, naše lokacije bodo sledljive in tako dalje in naprej ... Isti predlagatelj pa je v svetu brez gotovine našel še kup težav: izginile bodo denimo zobne miške, hranilniki v obliki pujska in vse žepnine, ne bomo več mogli podpirati uličnih umetnikov ali kupovati na garažnih razprodajah, tudi rojstnodnevna darila – kuverte z dvajsetaki ali petdesetaki – bodo samo preteklost. 

Tako bo izginil denar, ki ga ima človeštvo že zelo dolgo. Prvi kovanci naj bi bili narejeni okoli 700 let pred našim štetjem na ozemlju današnje Turčije. V 10. stoletju so prvi papirnati denar uporabljali Kitajci. Na ozemlju Slovenije se je prvi denar pojavil v 3. stoletju pred našim štetjem.

Zgodovina denarja je res dolga, pojem svobode pa vedno bolj širok. Ko gre za »življenje« zobne miške, se je treba nemudoma upreti.