Matija Gubec brez dresa

Ko se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na letošnje evropsko prvenstvo v Nemčiji, je po vsej državi zavladala evforija. Najbolj strastni privrženci kralja športov so proslavljali imenitni uspeh na vse možne načine, tiste v Krškem pa so prevzeli mešani občutki.

Ob odmevnih zmagah svojega ljubljenega kluba in slovenske izbrane vrste namreč po tradiciji v klubski dres oblečejo tudi kip Matije Gubca v središču nuklearnega mesta. Nuclear Power Boys, kakor se imenuje navijaška skupina iz največjega mesta v Posavju, pa je veliki Gubčev dres posodila Mestnemu muzeju Krško, kjer je že drugo leto na ogled lična razstava Gol, gol, gol je Krškega simbol!. Postavili so jo leta 2022 ob 100-letnici organiziranega igranja nogometa v kraju ob Savi.

Skulptura vodje slovensko-hrvaškega kmečkega upora na trgu z njegovim imenom, ki stoji v predelu Videm, je tako ostala brez dresa. Morda bi ga Nogometna zveza Slovenije oblekla v dres reprezentance. In potem še Prešerna v Ljubljani, Maistra v Mariboru, Cankarja na Vrhniki ...

Mimogrede: nihče v Krškem tega ni obsodil kot vandalizem nad kulturno-zgodovinskim spomenikom ali kaj podobno negativnega. Ljudje so ponosni na svojo zgodovino in nogometni klub, s tem prispevajo k negovanju dediščine ter krepitvi identitete mesta in njegovih prebivalcev.

Na takšne in podobne anekdote naletim po vsej deželi, ko raziskujem zgodovino nogometa. Petnajst torkov ste na športnih straneh Dela brali zgodbe o slovenskih nogometnih stoletnikih, ki so na voljo tudi v spletni izdaji.

Deset jih še sledi. Potujem od Lendave do Kopra, od Jesenic do Brežic, srečujem legendarne nogometaše, trenerje, funkcionarje in srčne klubske prostovoljce, avtorje zbornikov, knjig, razstav in dokumentarnih filmov, predane navijače. Vsi skupaj tvorijo nogometni DNK Slovenije, ki je nekaj posebnega. Z njegovim Triglavom se bo junija še enkrat seznanil ves svet.