Ljudje gledajo vame kot v ogledalo

V zadnjem času smo priča oživljanju mitov, v katerih avtorji poskušajo dati »resnični glas« likom, ki smo jih postavili na police zgodovine. Elvis, Diana, avstrijska Sisi, znova Marilyn Monroe. V Mini teatru imajo serijo ženskih ikon; poleg Hedy Lamarr, fatalke in znanstvenice, ki jo je z neverjetno senzibilnostjo upodobila Polona Vetrih, prihajata še Bette Davis in Joan Crawford, zdaj je na vrsti Marilyn Monroe.

Šestdeset let po njeni smrti mit Marilyn Monroe živi svoje lastno življenje; njena podoba še vedno prodaja parfume, alkoholne pijače in ličila. Grafike Andyja Warhola visijo na stenah zdizajniranih stanovanj. Njene ikonične fotografije so se preselile v Netflixov film Blondinka Andrewa Dominika. A namesto mita Marilyn smo s filmom dobili mit ameriške nočne more: sirota, žrtev, plen; posiljena, pretepena, obsojena na propad.

»Ko sem umrla, so me spremenili v zgodbo; žal ne v takšno, ki bi jo želela slišati,« pravi Polona Juh kot Penelopa v Penelopiadi Margaret Atwood v režiji Livije Pandur. Podobno bi lahko rekla Marilyn Monroe v tekstu kanadske avtorice Anne Carson, ki ga bo na oder Mini teatra postavila Nina Ramšak Marković.

Norma Jeane Baker Trojanska, plakat za predstavo v Mini teatru Foto Foto: Mini Teater

Norma Jeane Baker Trojanska ni predstava o Marilyn Monroe, piše dramaturg Milan Ramšak Marković. Niti ni predstava o Normi Jeane Baker. Najbrž niti ne o lepi Heleni iz Troje. To je predstava o oblaku. O oblaku fantazem, projekcij, želja.  Carsonova se igra z mitom Evripidove Lepe Helene, ki naj bi sprožila trojansko vojno in Marilyn Monroe, ki je v številnih umetnikih sprožala toliko nasprotujočih si stvari.  Kdaj zgodba postane mit? Kdaj resnična ženska postane mit? Kdo ga ustvari, če ne človeške želje, strahovi, frustracije, potreba po starodavnih boginjah.

Zdi se, da so vsi, ki so poskusili pisati o Marilyn Monroe, postali žrtev »njenega prekletstva«. Marilyn je za literaturo to, kar je Macbeth za gledališče, je nekdo zapisal.

»Ljudje gledajo vame, kot da sem ogledalo, ne oseba. Ne vidijo mene, ampak vidijo svoje lastne  skrite misli in se operejo s tem, da trdijo, da sem jaz tista, ki jih uteleša,« je nekoč rekla Marilyn o sebi. V resnici je povedala več kot vsi tisti, ki brskamo po njenem življenju in želimo razvozlati skrivnost.