Leta nočne môre, leta sanj

Za Američane je bilo leto 2020 menda šele osmo najslabše v zgodovini. Več deset zgodovinarjev z univerz bršljanove lige vsaj po stresu za prebivalce pred njega postavlja vrsto drugih, med njimi na prvem mestu leto 1862 ameriške državljanske vojne. Lani in tudi letos smo prisiljeni v karantene, nošnjo zaščitnih mask in razkuževanje rok, septembra 1862 pa je pri marylandskem Sharpsburgu na en sam dan izgubilo življenja 4600 ljudi, 23000 jih je bilo ranjenih.

Evropski zgodovinarji bi na prvo mesto najbrž postavili katero koli leto druge in tudi prve svetovne vojne, število ameriških žrtev covida pa je že preseglo število ameriških vojaških žrtev teh vojn. Zato pa je pravo nacionalno katastrofo povzročil borzni zlom iz leta 1929 z veliko depresijo, ki mu je sledila, ameriški zgodovinarji, ki so jih za mnenje vprašali pri aplikaciji Bloom, temu pridružujejo prisilno »pot solza« staroselcev na »indijanska ozemlja« v prvi polovici devetnajstega stoletja. Na četrto mesto postavljajo špansko gripo 1919, na peto leto uboja borca za človekove in državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. 1968 in na šesto 1962, leto kubanske raketne krize ter strahu pred svetovno jedrsko vojno. Pred sedanjimi ameriškimi stresi so tudi teroristični napadi z enajstega septembra 2001.

Vsaka država si lahko v težavnih časih lahko svojo črno lestvico, na vrh svetovne pa ameriški zgodovinarji postavljajo leto črne kuge 1348, leto 1944 za nacistični holokavst in leto 1644 za evropsko tridesetletno vojno. Na tem spisku je tudi druga plenitev starega Rima iz leta 410.

Človeštvo si je vedno nekako opomoglo, na grobovih umrlih in ruševinah razdejanja se je vedno rodilo novo. Bo tudi letošnje leto prineslo olajšanje po najhujši zdravstveni krizi sodobnega časa? Nekateri astrologi napovedujejo vodnarjevo obdobje, ko bo spet dovoljeno sanjati, a kaj, ko številni drugi ne soglašajo s tem. Najbrž bo vse spet odvisno le od nas samih.