Lakirani nohti

Vsako leto smo šli na morje v isto počitniško naselje, vedno v predsezoni in vedno smo se kopali na nudistični plaži. Pred vhodom je bil napis FKK, ki mi ga nikakor ni uspelo razvozlati. Vedno smo prvih nekaj dni plačevali vstopnino, potem pa smo vratarju prinesli dovolj kave in vina, da ni bilo več treba. Mama mi je povedala, da je bolj zdravo biti gol na plaži, meni pa je bilo itak vseeno. Zanimalo me je le morje, no, vsaj prvih 12 let.

Zadnjič sem bil na nudistični plaži naselja Monsena v Rovinju, ko sem dopolnil 15 let. Če zaprem oči, si brez težav prikličem veliki vodni tobogan, spominjam se pomola v obliki črke L in minigolfa. Pa tiste dolge obmorske potke, ki je vodila do barke, ki so jo spremenili v bar. Proti pričakovanjem se golote ne spominjam prav zares, se pa živo spominjam rdeče polakiranih nohtov na stopalih in kosmatih pazduh.

Nohti so bili zame še posebej zanimivi, saj nisem nikoli prav zares razumel, zakaj so ženske to počele. Ob večerih, ko je pripeka popuščala in smo se pripravljali na sprehod ob morju, so se ženske navadno dobile v našem apartmaju in si v družbi lakirale nohte na nogah, z vaticami med prsti in vse. To je bil nepogrešljiv obred. Dokler sem bil še dovolj majhen, sem lahko opazoval, prav od blizu, kako je potekal celoten proces. Name ni naredilo posebnega vtisa, sumil sem, da bi ženske rade, da bi njihove noge postale roke. Moja mama je vedno govorila, da bi potrebovala še en par rok, da bi lahko vsem ustregla. Lakiranje nohtov sem sprejel kot nekaj povsem običajnega, kar se pač dogaja, včasih sem kupil kak lak za darilo, večkrat pa bil ob nemogočih urah urgentno poslan kupit aceton in vatke. A nikoli si nisem mislil, da bom sam hodil naokrog s polakiranimi nohti. Ob pisanju teh vrstic so nohti moje leve roke rožnati, nohti na desni pa zlati. Najstniška leta so mi ugrabila hčer, prebivanje skupnega časa pa se je, recimo tako, malce spremenilo.