Krona in žoga

Med sobotnim kronanjem britanskega kralja Karla III. in kraljice Camille so v nekem trenutku evropski nogometni navdušenci skočili pokonci. To je vendar slavna himna evropskega nogometa, so zmajevali z glavo.

V Westminstrski opatiji v Londonu je bil ravno takrat slovesen trenutek – najsvetejši del obreda kronanja. Tik preden je canterburyjski nadškof začel maziliti kralja s svetim oljem (česar pravzaprav nismo mogli videti, saj je takrat kralj – v preprostem belem oblačilu – izginil za posebnimi zasloni), se je zaslišala mogočna himna Georga Friedricha Händla Duhovnik Zadok. Nemški skladatelj, ki je večino življenja preživel v Veliki Britaniji, jo je napisal leta 1727 za kronanje kralja Jurija II. in od takrat jo izvajajo pri kronanju vsakega britanskega monarha.

Skladba je veličastna, napisana z mislijo, da bo njen zvok napolnil velikanski prostor Westminstrske opatije. »Veselite se ... Bog varuj kralja ... aleluja,« poje zbor, medtem ko mogočno zvenijo trobente. Besedilo skladbe izhaja iz Svetega pisma, Prve knjige kraljev, v kateri judovski duhovnik Zadok Salomona mazili za kralja.

Nova himna,  nov kontekst

In kdaj se je skladba znašla na nogometnem igrišču? Britanski skladatelj Tony Britten je leta 1992 od evropske nogometne zveze dobil posebno naročilo. Da bi izboljšali podobo evropskega nogometa, so hoteli dodati klasično glasbo. Predlagali so mu, naj napiše nekaj himničnega v slog Händla. Glasbo baročnega skladatelja je vzel za osnovo, jo preoblikoval, da ustreza novemu kontekstu, napisal nov aranžma in besedilo v kombinaciji treh jezikov. V angleščini, francoščini in nemščini zveni preprosta nogometna filozofija: mojstri, prvaki, velike ekipe, najboljši ... Uradno se imenuje himna Lige prvakov, na originalnem posnetku jo izvajata Kraljevi filharmonični orkester in komorni zbor Akademije Saint Martin in the Fields, avtor Britten pa je bil tudi čisto slučajno diplomant kraljeve glasbene akademije. A saj vemo, da naključij ni – niti pri kroni niti pri žogi.