Kaj imava skupnega s Hughom Grantom

Britanski igralec Hugh Grant je v zvezi s filmom Wonka, v katerem je med drugim zaigral ob Timothéeju Chalametu, pripomnil, da snemanje filmov sovraži, a ima veliko otrok in potrebuje denar. Predstavljam si ga, kako to izreče: pikro, a hudomušno, da je videti in slišati kot šala, vseeno pa je v izjavi vsaj kanček resnice.

Tako razpoložen je bil tudi na obisku v pogovorni oddaji igralske kolegice Drew Barrymore, pri kateri je ob izidu filma gostoval s Chalametom. »Slišala sem, da je najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil, pisanje dnevnika. Je to res? Še to počneš?« je Drew Barrymore vprašala Chalameta, pritrdil je in dodal, da mu je to svetoval Grant. »Pisanje dnevnika, kaj je to?« je nonšalantno odvrnil Britanec.

Igralka je nato Chalametu podala roza svinčnik in roza beležko – dnevnik hvaležnosti, ki ga deli s svojima hčerkama, in ga prosila, naj noter napiše, za kaj je v tistem trenutku hvaležen. »Imaš tudi ti dnevnik hvaležnosti?« se je nagnila h Grantu. »Ne bodi no smešna. Imam seznam stvari, ki jih sovražim,« jo je zavrnil in se rahlo namuznil. »Vse me nervira, vse,« je dodal in se ognil roza beležke in svinčnika.

Ko mi je prijatelj posredoval ta video, verjetno ni pričakoval, da bom navdušeno ugotovila, da imava z Grantom nekaj skupnega. Namerna zajedljivost zna biti simpatična in v užitek: težko sicer rečem, da kaj zares sovražim, bliže mi je izraz ne maram, a moj, sicer že več kot desetletje stari seznam reči, ki me nervirajo, vseeno nosi naslov Hatelist. Pisati sem ga začela na metroju v velikem mestu in konča se z vejico. Na njem so med drugim žvižganje, gneča, javni prevoz, glasen smeh, golobi, turisti, pokroviteljstvo in zlagana prijaznost. Pravzaprav me še danes motijo iste stvari, a seznama ne pišem več – morda bi me Hugh Grant imel za absurdno, ker se raje osredotočam na lepe stvari.