Izbrane misli

Nekoč zdavnaj, ko so bili obrisi sveta pojasnjeni predvsem v knjigah, je bilo vse skupaj nekoliko nepraktično. Citati, primerni za vsako priložnost, so bili zbrani v slovarjih citatov. Ti so bili urejeni po dveh kriterijih.

Avtorji domislic so bili nanizani po abecednem redu, nekje na koncu pa je bilo še pojmovno kazalo, ki je olajšalo brskanje po modrostih, ki jih je človeštvo pridelalo v tisočletjih. Res je, ni bilo najbolj praktično, načeloma pa je bilo še kar zanesljivo. Boljše enciklopedije citatov za vsako priložnost so bile opremljene še z viri, iz katerih so zbiralci citatov črpali lepo zveneče stavke.

Sledil je preskok v nov čas, čas, ko se je papir umaknil novim tehnologijam. Če so bile zbirke citatov nekoč posel, s katerim so se ukvarjali resni učenjaki, jih je v digitalni dobi na svetovnem spletu lahko urejal vsakdo, ki ga je to zanimalo. Zbirke so postale ogromne, iskanje je mnogo bolj enostavno, mučenje z brskanjem po pojmovnem kazalu se je umaknilo v zgodovino. Če je nekoč knjižno iskanje citatov za sleherno priložnost vzelo pol ure ali eno uro, so nove tehnologije prinesle silovit prihranek časa. Nekaj sekund, in citat je tu.

Nove zbirke imajo eno samo slabo lastnost. Zelo izjemoma se zgodi, da je ob spektakularni misli naveden tudi vir: naslov knjige ali članka, stran objave, letnica objave, založba. Citati pred digitalno dobo so bili manj spektakularni, vendar je bilo poreklo teh imenitnih misli kontrolirano.

Zdaj so citati neskončno atraktivni, a velika verjetnost je, da so izmišljeni. Če smo nekoč iskali lep citat na temo onesnaževanja, smo z nekaj sreče v tretjem slovarju citatov našli misel, ki ustreza potrebam. Zdaj je drugače: iščemo misel Alberta Einsteina o onesnaževanju – pač, Einstein je takšna avtoriteta, da se z njim ne bi nihče prepiral. In jo najdemo.

Le da te misli Albert v resnici ni nikdar izrekel.