Ivan in Haley – bebca s ključem

Rimski Kolosej je del svetovne kulturne zgodovinske dediščine in ena najbolj obiskanih turističnih točk v Rimu. Lani sem se tam gnetla z množico turistov z vsega sveta in molče zrla v ta dosežek antične arhitekture. Kraj, ki si ga zapomniš. Ne vem, koliko ljudi, ki obišče Kolosej, pozna njegovo zgodovino, marsikdo gre tja najbrž le iz občutka »dolžnosti«, ker je to pač treba videti, ko si na »rimskih počitnicah«.

Glede na to, kako burne odzive je sprožil turist, ki si je v steno Koloseja v petek drznil s ključem »vklesati« ime svojega dekleta, so Italijani očitno ponosni na svojo dediščino. Na družbenih omrežjih niso skoparili z ostrimi besedami. Po mojem mnenju je zanj primerna ena sama beseda – idiot. Egocentričen idiot, ki ima v glavi bore malo soli. Na posnetku, ki je preplavil svetovni splet, se med vklesavanjem »Ivan+Haley 23« na široko reži, najbrž ves ponosen nase. Njegova plavolasa izbranka ga pri dejanju ni ovirala.

To žal ni osamljen primer vandalizma oziroma uničevanja krajev, ki bi si zaslužili naše spoštovanje. V Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau je na lesenih pogradih, na katerih so natlačeni spali taboriščniki, kup vklesanih imen obiskovalcev. Thea. Johan. Alina. Vrisani so srčki in izrazi ljubezni. Nepojmljivo.

Italijanski mediji so že leta 2022 poročali o dveh ameriških turistih, ki sta vklesala svoji inicialki v Avgustov slavolok na rimskem forumu. Ljudje se kopajo v fontani di Trevi, se s skuterji spuščajo po Španskih stopnicah in strmoglavljajo drone v Beneško palačo.

Od kod ta objestnost, to neznanje – če sploh gre za neznanje – in potreba po tem, da vsepovsod puščamo svojo sled? Da uničujemo nekaj, kar je tam že stoletja, nekaj, kar bi moralo biti sveto? Svet se ni začel in se ne bo končal z nami. Kako smo lahko postali takšni idioti? Nekako dvomim, da Ivan in Haley poznata odgovor.