Hermann ni nor

»Bejži pogledat Fort Hermann. Če greš čez Predel, ti je spotoma in res imaš kaj videti,« mi je v slovo priporočil vodja smučarskega servisa na Kaninu. Kakih 140 metrov nad trdnjavo Kluže stoji utrdba, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja, ime pa je dobila po stotniku Johannu Hermannu von Hermannsdorfu, ki je bil v času Napoleonovih vojn poveljnik trdnjave Predel.

Ena od zadnjih utrdb Avstro-Ogrske je zastarela že v času, ko je bila zgrajena, med prvo svetovno vojno pa je bila zaradi silovitega italijanskega obstreljevanja močno poškodovana. Do dva metra debele stene, skromno armirane, in strop iz betona ter kamna so bili lahek zalogaj za granate italijanske vojske, ki so bile polnjene z brizantnim razstrelivom ekrazit.

Sledi peklenskega razdejanja so vidne še danes. Veliki kosi betona ležijo razmetani tudi deset metrov proč od utrdbe.

Na spletu ni težko najti navodil za pol ure dolgo pešpot do utrdbe, še bolj enostavno je najti jasna opozorila: »Ruševine utrdbe in pot niso zavarovane, zato jih obiskovalci obiskujejo na lastno odgovornost.«

Skeptiki, ki ne verjamejo vsemu, kar piše na internetu, lahko opozorilo o nevarnosti zaradi vojne, potresov in vandalizma načete stavbe preberejo tudi na tablah ob utrdbi.

Čisto vsak pa lahko mirno vstopi v nezavarovano ruševino ter si ogleda luknje in razpoke v debelih stenah in stropu utrdbe. Seveda sem si s tesnobo od znotraj ogledal razdejanje prve svetovne vojne. Strah, da me bo prezgodaj pokopal odtrgan kos betona, sem potlačil.

Potem pa sem prišel ven in na strehi načete stavbe je stal radovedni očka z dojenčkom v nahrbtniku. Če mi bo še kdo kdaj rekel, da so Američani nori, ker jim je treba na kavo napisati opozorilo, da je vroča in se lahko opečejo, se bom spomnil na Hermanna. Hermann ni nor, nor je tisti, ki gre gor.